Srečanje delegacij Socialnih demokratov in Demokratske stranke FJK v Trstu

/in , , /by

Na povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.

“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”

Srečanje delegacij SD - DS

Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.

V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.

Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.

Fajon: “Če ne bomo danes pripravljeni na begunce, bomo jutri tvegali več!”

/in , /by

“Begunstvo danes in jutri” je bil naslov javne razprave, ki jo je v četrtek, 16. julija, organizirala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) v ljubljanski kavarni SEM. Na njej so mnenja z gostiteljico in zbranim občinstvom soočili Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve, Andrej Šter z Ministrstva za zunanje zadeve, Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga, Klemen Mihelič iz humanitarne ustanove H.O.P.E. in Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM.

Omizje 1

“Če ne bo Slovenija danes pripravljena na begunce, bo jutri tvegala več. Begunci prihajajo na evropska tla, v to jih silijo vojne, nasilje in revščina na Bližnjem vzhodu in Afriki, poleti jih lahko pričakujemo še več. Val moramo zajeziti tam, kjer se je začel, v kriznih žariščih, a hkrati moramo pomagati tistim, ki obupano iščejo golo preživetje. Slovenija ima moralno odgovornost. Brez javne razprave o begunstvu, razbijanja stereotipov in strahov, priprave ustreznih nastanitev in programov za vključitev beguncev v družbo, si bomo dolgoročno ustvarili večji problem. Ljudem bomo dali priložnost, da ne bodo prisiljeni beračiti na cestah, živeti v getih ali se zatekati h kriminalu, ne bomo odgovorni za izgubo novih človeških življenj, zmanjšali bomo varnostna tveganja. Ne le v Sloveniji, ampak na evropskih tleh na sploh, saj je odgovornost za begunce skupna. Ne pozabimo, da smo bili tudi Slovenci v zgodovini begunci,” je dejala Tanja Fajon, ki se sicer zaveda občutljivosti in teže problematike, a opozarja, “da se moramo o beguncih pogovarjati z begunci in s stroko, ki ima izkušnje, da bi laže naslovili vsa odprta vprašanja.”

Omizje 2

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebno rešitev poiskati na evropski ravni. Slovenija mora biti ob tem solidarna in prevzeti svojo vlogo. Nina Gregori je pripomnila, da temo migracij ne smemo potiskati v politično ozadje, Faila Pašić Bišić pa je nato dejala: “Politiko pogosto kreirajo tisti, ki nimajo večkulturnega ozadja, ter da sta sožitje in sobivanje temelja vsake demokratične družbe. Nič o beguncih brez beguncev.” O svojih dolgoletnih izkušnjah iz človekoljubnega dela z begunci v podsaharski Afriki sta spregovorila tudi Tomo Križnar in Suleiman Jamous. “Razlika med sprejemanjem beguncev iz Balkanskih vojn in med današnjimi je strah pred odprtim dialogom,” je dodal Andrej Šter, Klemen Mihelič pa je zaključil: “Človeški nagon je pomagati človeku v stiski.”

Omizje 3

Evropski parlament pripravlja samoiniciativno poročilo o migracijah, o katerem bo pristojni odbor LIBE razpravljal predvidoma oktobra. Poslanci imajo v razpravi trenutno dva delovna dokumenta o solidarnosti in varnih in pravnih poteh v Evropo. O porazdelitvi bremena in večjim ukrepom v pomoči beguncem bodo v ponedeljek govorili tudi pristojni ministri EU.

Omizje 4

Omizje 5

Videoposnetek omizja o beguncih:

Omizje Tanje Fajon z gosti o beguncih v kavarni SEM from Socialni demokrati on Vimeo.

Židan: Kmetijski ministri EU na zasedanju v Bruslju tudi o GSO in razmerah na trgu prehrane

/in , , /by

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, med njimi slovenski minister mag. Dejan Židan, so na tokratnem zasedanju Sveta EU obravnavali vrsto pomembnih vsebin. Komisija je podala informacijo glede nadaljnjih korakov pri obravnavi zakonodajnega predloga, ki združuje obstoječi šolski shemi za sadje in zelenjavo ter za mleko. Slovenski kmetijski minister Židan je pozval k pripravi poenostavitve šolske sheme mleka. “To bi nam omogočilo, da damo dodatne količine mleka šolarjem in s tem ugodno vplivamo na prehranjevalne navade, hkrati pa s trga umaknemo del mleka,” je minister pojasnil za medije v Bruslju.

Zasedanje ministrov EU 1

Minister Židan je opozoril tudi na težavo hitrega padanja cen pri svinjskem mesu. Gre sicer za težavo, tako Židan, ki je v nekaterih državah bolj prisotna kot v Sloveniji, ki je nedavno izvedla pomembno akcijo označevanja svinjskega mesa in ugotovila kar nekaj primerov, ko skušajo tuje meso označiti kot slovensko. Če omenjeno težavo odpravljamo sami, pa na slovenski trg prihajajo meso in mlečni izdelki po neobičajno nizkih cenah, ki so celo nižje od cen v državah, od koder ti proizvodi prihajajo. “To lahko označimo kot predatorsko dejanje in Evropsko komisijo sem pozval, da državam članicam predstavi ukrep, kako naj proti takšnim praksam ukrepamo,” je dejal Židan. Težave na trgu prehrane so bile izpostavljene predvsem v luči nedavne odločitve Rusije, da za eno leto podaljša prepoved uvoza nekaterih kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU.

Zasedanje ministrov EU 2

Minister Židan pričakuje tudi težave pri sadju, zlasti pri jabolkih. Slovenija je tako pozvala, da se pri pripravi reševalnega paketa za to področje ne upoštevajo le države, ki izvažajo v Rusijo, temveč tudi države, ki jih ruski ukrepi posredno prizadenejo. “Lani smo denimo izvajali ukrep, ko smo s trga umaknili 3000 ton sadja in ga pomemben del namenili humanitarnim organizacijam,” je povedal Židan. Komisija je na zasedanju kmetijskih ministrov predstavila tudi ugotovitve iz pregleda postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO) ter predlog uredbe, ki naj bi državam članicam dal možnost prepovedi oz. omejitve uporabe gensko spremenjene hrane in krme. Predstavljeni predlog je po Židanovih besedah zelo slab, nedodelan in države potiska v nejasen položaj. Ministri so zato komisijo pozvali, da ga izpopolni.

Zasedanje ministrov EU 3

Minister Židan je kolege v Bruslju tudi obvestil o mednarodni ministrski konferenci, ki jo na temo kmetovanja brez GSO 21. avgusta pripravlja Slovenija. “Vesel sem, da se je vabilu na konferenco že odzval predsedujoči, luksemburški kmetijski minister, prav tako je udeležbo že potrdilo več ministrov,” je povedal in dodal, da je v Bruslju predstavil tudi rezultate mednarodne konference o gozdovih, ki je maja potekala v Sloveniji in katere ključno sporočilo je, da moramo skrbeti za gozdnatost. Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki prvič poteka pod predsedovanjem Luksemburga, so se ministri sicer seznanili tudi s programom oz. prednostnimi nalogami predsedujoče države članice v drugi polovici leta 2015.

Zasedanje ministrov EU 4

Več o tokratnem zasedanju Sveta ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, na povezavi: http://skrci.me/K5A07

Fajon: Velika podjetja morajo razkriti davke, ki jih plačujejo v državah poslovanja

/in , /by

“Veseli me, da je Evropski Parlament ta teden v Strasbourgu podprl predlog, ki velika podjetja zavezuje k razkritju poslovanja in davkov, ki jih plačujejo v državah, kjer poslujejo,” je poudarila Tanja Fajon. “S tem smo še pred začetkom pogajanj pristojnim ministrom EU poslali jasno sporočilo. Po aferi LuxLeaks je skrajni čas, da velika podjetja začnejo plačevati davke tam, kjer ustvarjajo dobičke”, je ob sprejetju poročila poslanca Socialistov in demokratov Sergia Cofferatija še dejala evropska poslanka in podpredsednica S&D Tanja Fajon.

“Okrepili smo tudi preglednost in nadzor nad plačami in nagrajevanjem direktorjev. Te morajo dejansko odražati njihove prispevke dolgoročni vzdržnosti podjetij. Pomembno je, da imajo delničarji glas pri višini nagrad. Zagotoviti želimo, da bodo kriteriji za presojo direktorskih plač primerni ter da bodo celostno upoštevali poslovanje družbe na dolgi rok.

Gre za veliko zmago za Socialiste in Demokrate. Uvedba obveznega poročanja po državah (‘country-by-country’) bo pozitivno vplivala na boj proti davčnim oazam ter agresivnim davčnim praksam. Evropa ima izjemno priložnost, da ustvarin bolj pošten in bolj pregleden davčni sistem”, je še dejala poslanka Fajonova. Glasovanje o reviziji direktive o pravicah delničarjev vodi k novim pogajanjem med Evropskim parlamentom, pristojnimi ministri EU in Evropsko komisijo.

Fajon: “Evropski parlament glasoval o resoluciji o TTIP, torej o pogajalskih izhodiščih, in ne o sporazumu samemu.”

/in , /by

“Evropski parlament danes ni glasoval ‘DA ali NE’ o sporazumu TTIP, ampak je glasoval o pogojih oziroma pogajalskemu mandatu Evropski komisiji za dober dogovor. Odločitev, ali bomo podprli sporazum TTIP, bo prišla na vrsto veliko pozneje in šele takrat se bomo na podlagi končnega besedila odločali za ali proti,” je ob robu glasovanja poudarila evropska poslanka Tanja Fajon. “Kot socialna demokratka ne bom pristala na znižanje socialnih, okoljskih, potrošniških ter delavskih standardov in glede varovanja zasebnosti. Če TTIP ne bo prinesel koristi evropskim in posebej slovenskim potrošnikom, ga bom zavrnila,” je dodala Tanja Fajon.

“Pričakovanja glede TTIP so ta trenutek prenapihnjena, potrebujemo jasne analize in ocene vpliva posebej na slovensko gospodarstvo. Te bomo imeli, ko bo na mizi končni sporazum. Prav lahko se zgodi, da iz TTIP na koncu ne bo nič. Evropski parlament je danes sprejel resolucijo o TTIP, pogajalske smernice Evropski komisiji. Ta resolucija ni slab kompromis. Ni pa tudi dovolj močno sporočilo evropskim pogajalcem, zato resolucije nisem ne zavrnila ne podprla,” je dodala Tanja Fajon.

“Pri glasovanju sem se vzdržala. Sprejeto besedilo Komisiji pušča preveč proste roke, občutljive dele je mogoče razumeti različno. Skrbi me posebej ISDS, mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državami. Ta ne sme biti del TTIP. ISDS zavračam v vsakršni obliki, saj ni potreben. Ne smemo dopustiti niti kančka možnosti, da bi korporacije še vedno lahko tožile države. Te imajo obstoječa pravna sredstva. Žal me kompromis v resoluciji ni prepričal, da imamo za izključitev ISDS iz TTIP zadostna jamstva”, je še v obrazložitvi svojega glasovanja dejala podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon. Zagotovila je, da bo tudi v nadaljevanju pogajanj o sklenitvi TTIP med EU in ZDA pozorno spremljala kritično razpravo evropske strokovne in civilne javnosti in aktivno sodelovala pri oblikovanju končne odločitve Slovenije.

Podpredsednica SD Tanja Fajon: Socialni demokrati menimo, da so vrata EU za Grčijo še vedno odprta

/in , /by

Iz Grčije še naprej prihajajo mešana sporočila. Za tem, ko se je ob polnoči iztekel program pomoči državi iz reševalnega mehanizma, je grški premier ponoči zaprosil za novo pomoč ter sporočil posojilodajalcem, da z manjšimi popravki sprejema pogoje upnikov. Vlada pa ob tem ne spreminja poziva državljanom, naj na referendumu v nedeljo glasujejo proti predlogu v zameno za program pomoči, ki ni več veljaven.

Socialni demokrati (SD) menimo, da je potrebno narediti vse, kar je v naši moči za preprečitev poslabšanja razmer ter morebitne grške in evropske tragedije. Grki trpijo že predolgo. Politična preigravanja ter medijska manipulacija grške vlade škodijo predvsem Grkom samim, ki zaradi nujnih ukrepov sedaj le s težavo dostopajo do svojih finančnih virov, bančni sistem pa je močno ogrožen.

V SD smo prepričani, da bodo grški voditelji ravnali pravilno le če ta hip premorejo največjo mero odgovornosti, preudarnosti in premišljenosti. V zadnjih mesecih je bilo preveč nepričakovanih reakcij in nezadovoljstva na obeh straneh pogajalske mize. Časa in potrpljenja za preigravanje ni več in edina pravična poteza bo tista, ki je Grčijo enkrat in za vselej popeljala iz krize, ki sta jo povzročila strogo varčevanje in trojka.

Nedeljski referendum, v kolikor bo do njega res prišlo, bo resen preizkus za evropski projekt in hkrati za trenutek resnice in prihodnost Grčije. Problem ni samo grški, ampak tudi evropski. Zato mora biti tudi rešitev evropska. Socialni demokrati bomo vedno podpirali poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije, okrepitev evroobmočja in nadgraditev evropske ideje.

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

/in , , /by

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Tanja Fajon ob svetovnem dnevu beguncev za Fokuspokus.si: “Kdo verjame, da so ljudje v čolnih v Sredozemlju teroristi?”

/in , /by

Begunska kriza afriških “ljudi v čolnih” v Sredozemlju nam ob mednarodnem dnevu beguncev nastavlja moralno ogledalo. Če odštejemo človekoljubne organizacije in posameznike, ki se še trudimo, da bi bil naš glas slišan in uslišan, je podoba sodobne Evrope v njem porazna. Nazadnjaška. Kaže podobo voditeljev — tudi slovenskih. Ti se za kratkotrajno všečnost trudijo ugoditi državljanom, ki jih v razpravi o beguncih ženeta čredni nagon in mržnja do vsega, kar je drugačno in tuje, spodbujena s pritlehnimi manipulacijskimi populizmi. /…/

Sram me je te evropske brezbrižnosti. Sram me je razprave med evropskimi vladami. Sram me je, da je med nami toliko ljudi, ki ne zmorejo razpravljati o problemu beguncev mirno in z realnimi argumenti, brez nestrpnih, ksenofobnih in drugih skrajnih stališč. Sram me je, da eden drugega zavajajo z izgubo delovnih mest na račun teh groznih prišlekov, in da nas strašijo s terorizmom. Sram me je take družbe. Sram me je hinavščine in laži, zapisanih v resolucijah, sporazumih, konvencijah. Sram me je besed, ki ob zlaganih nasmehih, prizanesljivem trepljanju po ramenih in protokolarnih stiskih rok prihajajo iz ust voditeljev: da bomo pomagali, ker smo napredni in živimo skladno s temi in temi vrednotami. Seveda samo do takrat, ko je treba obljube uresničiti. /…/

Evropska unija potrebuje celovit pristop. Potrebuje več pravnih in varnih poti za zakonito priseljevanje. Potrebuje konkretne srednjeročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo ljudem pomagali, da bodo lahko dostojno živeli doma. Toda begunci, ki so že na kopnem, so tukaj — in to zdaj. Zato ob svetovnem dnevu beguncev pozivam vse razumne ljudi v Sloveniji, naj se zavzamejo za pomoč ljudem v stiski in naj ravnajo solidarno in odgovorno. Slovensko vlado pa pozivam, naj se ne ozira na mnenja drugih voditeljev in naj naredi to, kar je prav: pokaže človeški obraz Slovenije in dokaže, da smo boljši od Orbána in da nočemo pomagati pri gradnji novih zidov. /…/

Celotno besedilo Tanje Fajon za spletno revijo Fokuspokus.si v rubriki ‘Gostujoči Pero’ si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/CK2mf

Fajon: Prenovljena vizumska politika EU mora biti kos aktualnim izzivom

/in , /by

“V Evropi potrebujemo moderno in učinkovito vizumsko politiko, ki bo odgovarjala potrebam svojih uporabnikov ter gospodarstva in ki bo kos aktualnim izzivom, tudi krizi v Sredozemskem morju,” je na zaslišanju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poudarila evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon (S&D/SD), sicer v vlogi poročevalke.

“Zaslišanje o prenovi vizumskega zakonika imamo na dnevnem redu v ključnem času. Pred dnevi smo namreč praznovali 30. obletnico podpisa Schengenskega sporazuma, s katerim smo dobili skupna pravila glede odprave nadzora na notranjih in varovanja zunanjih meja ter tudi o skupni vizumski politiki za kratkoročno bivanje.

Prenovljen predlog Komisije v veliki meri pozdravljam, saj posodablja in skrajšuje postopke za pridobitev vizumov, lajša postopek za bližnje sorodnike državljanov Unije in za pogoste potnike. Razširja tudi kategorije izjem glede plačila takse, uvaja možnost izdaje kratkoročnih vizumov na meji, na primer za pomorščake in turiste, ter odpravlja obvezno potovalno zdravstveno zavarovanje. Po ocenah Komisije naj bi predlog pripomogel k ustvarjanju 1,3 milijona novih delovnih mest in hkrati spodbudil gospodarsko rast z učinkom 130 milijard evrov.

Kljub dobri nameri Komisije pa je predlog v posameznih elementih močno pomanjkljiv. Vprašanja varovanja občutljivih osebnih podatkov ter ustrezne konzularne in diplomatske zaščite države članice vse prevečkrat zaupajo zunanjim ponudnikom storitev, katerih delovanje je v posameznih državah premalo ali celo povsem nepregledno. Poleg tega je Komisija povsem odpovedala pri vprašanju humanitarnih vizumov.

V Parlamentu imamo sedaj edinstveno priložnost, da predlagamo pravno zavezujoče rešitve, ki bi lahko rešile marsikatero življenje na morju. Obstoječi vizumski zakonik v grobem že dopušča možnost izdaje vizumov osebam, ki potrebujejo zaščito ali iz humanitarnih razlogov, vendar so te določbe preblage. Prav te spremembe bodo ključne v pogajanjih najprej znotraj hiše, nato pa še z državami članicami. Upam, da bomo na obeh straneh zbrali pogum in s skupnimi močmi dosegli nekaj zares dobrega,” je v svojem govoru povedala Fajonova.

Židan: Kmetijski ministri EU smo dosegli dogovor o ekološkem kmetovanju

/in , , /by

Kmetijski ministri EU so na zasedanju Sveta ministrov EU v Luksemburgu dosegli načelni dogovor o novih pravilih za ekološko kmetovanje, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. “Slovenija bi si sicer želela, da bi bila nova pravila še strožja, vendar je tudi doseženi kompromis velik korak naprej,” je poudaril slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. Evropska komisija je nova pravila za ekološko kmetovanje predlagala marca lani. Osnovni cilj predloga je zagotoviti stoodstotno ekološko kmetovanje in zaostriti nadzor ter s tem okrepiti zaupanje potrošnika v ekološke proizvode.

Namen novih pravil, uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, je odpraviti pomanjkljivosti v obstoječem sistemu iz leta 2007 in se s posodobitvijo pravil odzvati na vse večjo dinamičnost trga z ekološkimi proizvodi. V EU se je potrošnja med letoma 2000 in 2012 štirikratno povečala, proizvodnja pa se je le podvojila, tako da je pomemben del povpraševanja pokril uvoz. Z naglo širitvijo trga so vse pogostejše tudi zlorabe.

Židan na Svetu ministrov EU v Luksemburgu

“S sedanjim stanjem nismo zadovoljni, glavna zamera je velika neenotnost standardov pri pridelavi in predelavi, pri nadzoru in kaznovanju v primeru napak; takšna ureditev je do potrošnikov blago rečeno nekorektna,” je poudaril Židan. “Zato je daljše obdobje potekalo usklajevanje, namenjeno uskladitvi standardov, ki so vezani na ekološko proizvodnjo v EU, zlasti z namenom zaščite potrošnikov in s tem njihovega zaupanja do ekološke ali biološke hrane, kar je impulz za večanje proizvodnje,” je pojasnil kmetijski minister.

Zdajšnji dogovor je po ministrovih besedah kompromis – nekatere pomembne stvari, ki jih je tudi Slovenija zagovarjala, so upoštevane, kakšna pa tudi ne. “Vsekakor pa je to velik napredek glede na sedanjo pravno ureditev,” je izpostavil Židan. V dogovoru je minister najbolj pozdravil jasno opredeljen enoten nadzor, merila za analizo tveganja in pogostost nadzora. “Ne glede na to, iz katere države v EU prihajajo, bodo imeli ekološki proizvodi enak status in standard,” je poudaril Židan ter izpostavil tudi poenotenje z uvoženimi ekološkimi proizvodi iz tretjih držav. Usklajenost z evropskimi standardi je sedaj približno 90-odstotna, nova uredba pa prinaša zelo visoko usklajenost ob upoštevanju nekaterih regionalnih izjem.

Židan z mediji po Svetu EU

Židan je izpostavil tudi možnost skupinskega certificiranja, ki je bilo eno ključnih pogajalskih izhodišč Slovenije, saj potencialno pomeni možnost, da gredo manjše kmetije v skupen projekt, kar zmanjša stroške oziroma poceni certificiranje. Slovenija bi si po Židanovih besedah želela še nekatere bolj čvrste zaveze pri strogosti nadzora in pri standardih. “Do konca leta 2020 bodo lahko članice vztrajale pri svojih standardih, s 1. 1. 2021 pa morajo biti vsi standardi na ravni EU enotni,” je še pojasnil minister. Po podatkih s konca leta 2014 je v Sloveniji 3298 ekoloških kmetij, kar je 4,6 odstotka vseh kmetij. Kmetij s certifikatom je 2537, razlika so kmetije, ki so v fazi prilagajanja. 41.237 hektarjev ali 8,7 odstotka kmetijskih površin je pod ekološko proizvodnjo.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!