Delovno srečanje ministra za kmetijstvo mag. Dejana Židana in evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v Bruslju še ni prineslo rešitve za zaplet z zaščito terana. Evropska komisija bo preučila argumente Slovenije in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosila za dodatna pojasnila, sta v skupni izjavi sporočila Židan in Hogan. “Slovenska vlada meni, da gre za zadevo, ki je bila zaključena leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Minister Židan je komisarju predstavil več argumentov, ki podpirajo slovensko stališče,” so sporočili v izjavi po srečanju.
“Komisar Hogan se je strinjal, da bo predstavljene argumente preučil in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosil za dodatna pojasnila. Slovenija pa se je strinjala, da bo v najkrajšem možnem času odgovorila na vprašanja in predložila pravne podlage, ki podpirajo njena stališča,” sta v skupni izjavi še pojasnila Židan in Hogan. Židan je še povedal, da je bil to “dober sestanek” ter da mu je komisar dovolil predstaviti zgodovino, politični, ekonomski in kulturni vidik, da je poslušal ter obljubil, da bo komisija argumente preučila in v primeru nejasnosti pisno vprašala za pojasnila, Slovenija pa se bo lahko pisno odzvala in podkrepila pravno zaščito slovenskega terana.
Minister Židan je komisarja Hogana na srečanju med drugim vprašal, kaj se je spremenilo od leta 2013, ko se je Evropska komisija trikrat opredelila do tega vprašanja s stališčem, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla, in da tega ne pokriva pristopna pogodba. Tako je teran na trgu EU v skladu s pravili EU zaščiten kot slovenski. Komisar je na to vprašanje po Židanovih besedah odgovoril, da vidijo določena tveganja in da bodo o tem Slovenijo tudi pisno vprašali. “To smo tudi želeli: da je stvar odprta in transparentna in da nas komisija odprto vpraša, če kjer koli vidi tveganja,” je o tem dejal minister Židan. Na vprašanje medijev, kakšna tveganja vidi komisija, pa je odgovoril, da se Hogan o tem danes ni izjasnil.
Židan je ob tem izpostavil, da so se o vprašanju zaščite terana že posvetovali z več pravniki in tudi z nekaterimi državami, na primer Francijo, ter napovedal, da se bodo posvetovali še z nekaterimi drugimi državami in da nameravajo naročiti tudi študijo pri evropsko priznanem strokovnjaku iz Nemčije. “Verjamemo v naše pravne argumente in verjamemo, da jih bo komisija tokrat natančno preučila ter ravnala transparentno in v skladu s pravnim redom,” je poudaril Židan. Komisar Hogan po ministrovih besedah danes ni imel negativnega stališča, sama zadeva teran ga je zelo zanimala in prisluhnil je slovenskim argumentom.
V teh argumentih je Židan med drugim izpostavil, zakaj je teran za Kras tako zelo pomemben – da je to sicer skoraj butična proizvodnja, milijon litrov od slabih sto milijonov litrov vina, ki se proizvedejo v Sloveniji, vendar je del slovenske tradicije in kulture; kraška planota, 600 hektarjev, pa od tega živi. Na vprašanje medijev, ali komisija predlaga kakšen kompromis, je Židan odgovoril, da v tem trenutku ni potrebe po kakršnem koli kompromisu, in ponovil, da ne gre za postopek vpisovanja nekega proizvoda na seznam zaščitenih proizvodov, temveč je to zadeva, ki je s stališča Slovenije zaprta.
Zaščita terana je s slovenskega vidika po ministrovih besedah “vodotesna”. “Ko bomo dobili dodatna pravna vprašanja, se jih veselimo in bomo na njih zelo argumentirano odgovorili,” je poudaril Židan in dodal, da vprašanja komisije pričakuje v nekaj tednih. Minister Židan je v pogovoru s komisarjem izpostavil tudi to, da pri njunem srečanju ne gre za pogovore dveh pristojnih za kmetijstvo, komisarja in ministra, temveč se Evropska komisija pogovarja s slovensko vlado, ter da bo o pogovoru in dogovoru v Bruslju obvestil tudi premierja Cerarja.
Zgodba o teranu se je znova razvnela v začetku prejšnjega tedna, ko je hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina po dvostranskih pogovorih s Hoganom v Bruslju slovensko stran presenetil z izjavo, da Hrvaška kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako “teran, hrvaška Istra”. Nekaj dni zatem je vprašanje terana obravnavala slovenska vlada, ki je ministrstvu za kmetijstvo naložila, naj vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.
V Evropski komisiji razen omenjene skupne izjave za javnost zadeve niso želeli dodatno komentirati. Pred srečanjem pa so viri pri komisiji izpostavili, da se išče konstruktivna rešitev, ki bi upoštevala interese in skrbi vseh vpletenih strani ob popolnem spoštovanju zakonodaje EU. To sicer ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite kmetijskih proizvodov v EU. Zapletlo se je tudi pri kranjski klobasi, ko se je na slovensko vlogo za zaščito pritožila Hrvaška, in pri istrskem pršutu, ko se je na hrvaško vlogo pritožila Slovenija. V obeh primerih je bil dosežen kompromis, v prvem o prehodnem obdobju za Hrvaško, v drugem o skupni zaščiti.
