Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na povabilo češkega ministra za kmetijstvo Mariana Jurečke udeležil srečanja ministrov za kmetijstvo Višegrajske skupine ter Romunije, Bolgarije, Slovenije in Avstrije (V4+4) v Pragi na Češkem. Šlo je že za drugo srečanje ministrov v času češkega predsedovanja, ki se zaključuje sredi letošnjega leta 2016. Ministri so ob koncu srečanja sprejeli tudi skupno izjavo. Podpredsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika SD Dejana Židana je med obiskom v Pragi v vladni palači sprejel tudi predsednik Vlade Češke republike, vodja čeških Socialdemokratov Bohuslav Sobotka, s katerim sta se med drugim pogovarjala o prihodnosti EU.

Minister Dejan Židan je v okviru obiska v Češki republiki obiskal še Senat, kjer se je srečal s predstavniki Stalnega odbora za razvoj podeželja, ki v mesecu maju prihajajo na obisk v Slovenijo. Na srečanju je Židan senatorjem predstavil stanje na področju slovenskega kmetijstva, prednostne naloge in možnosti skupnega sodelovanja na tem področju. S senatorji je govoril tudi o splošnem stanju v Sloveniji ter drugih družbenih in globalnih vsebinah, ki so prisotne v obeh državah. Minister Židan je obiskal tudi mednarodni vinski sejem International Wine Show Prague (IWSP), kjer se je srečal tudi s slovenski razstavljavci in se udeležil promocijskega dogodka, Masterclass predstavitev slovenskih vin. V okviru obiska na Češkem pa se je minister srečal tudi s predstavniki slovenskih podjetij, ki delujejo na Češkem. Obisk na Češkem je Židan zaključil še z obiskom slovenske šole, kjer 23 otrok ohranja povezavo z materinim jezikom.

Glavne teme pogovorov ministrov Višegrajske skupine so bile stanje na trgih s kmetijskimi proizvodi, problematika dvojne kakovosti živil, proizvedenih za različne trge ter zmanjšanje negativnih učinkov, ki jih povzročajo kormorani v ribištvu. Minister Dejan Židan je na zasedanju najprej spomnil na zadnjo vremensko ujmo v Sloveniji, ki je škodo povzročala tudi v Avstriji in na Madžarskem, ko sta v začetku tedna pozeba in sneg uničila nekatere poljščine, sadovnjake in vinograde. “Posamezne kmetije, zadruge, kmetijska podjetja je zadnja naravna katastrofa potisnila v zelo težko situacijo in otežila njihovo preživetje,” je dejal  minister in dodal, da kaj takega v tem letnem času še nismo imeli. Zato je v kmetijstvu težko stanje postalo še težje, splošne napovedi za kmetijski sektor na nivoju EU pa so še vedno slabe.

Po besedah ministra Židana moramo na ravni EU dogovoriti bolj konkretne ukrepe, tretnutno pa še ni odločitve oz. opredelitve v EU, kako se sploh bo dodatno pomagalo najbolj prizadetim sektorjem, kot sta mlečni sektor in prašičereja. “Dosedanje intervencije še niso prinesle željenega učinka,” je kolege ministre opozoril Židan. Slovenija je v zvezi  s tem na srečanju predlagala, da bi EU morala ponoviti intervencijski ukrep iz lanskega leta, ko se je del sredstev zbran iz korekcij namenil reševanju kritičnih sektorjev, s tem da se EU sredstvom lahko doda enaka višina iz nacionalnih sredstev. Prav tako se je Slovenija pripravljena pogovarjati za koriščenje sredstev iz krizne rezerve pod določenimi pogoji, podpira tudi dvig interventnih cen, ki pa morajo biti vezane na časovno obdobje, kot je denimo čas trajanja embarga Rusije proti EU in začasno povečanje ovojnice za proizvodnjo podporo. Minister Židan je pozval tudi k večji pozornosti in konkretnim aktivnostim na zakonodajni strani za poštena razmerja v prehranski verigi, kjer ima kmet še vedno najslabšo pozicijo in moč nasproti močnim trgovskim sistemom in predelovalni industriji.

Glede pojavljanja dvojne kakovosti prehranskih proizvodov pod eno blagovno znamko, je minister Židan dejal, da ta v Sloveniji ni tako velika kot v nekaterih drugih državah Višegrajske skupine. “Praksa pa je nedopustna, Slovenija se strinja, da je treba uveljaviti načelo, da morajo biti vsi proizvodi, ki se tržijo pod eno blagovno znamko enake kakovosti, oziroma morajo imeti enako vsebnost sestavin ustrezne kakovosti ne glede na državo, v kateri se tržijo,” je bil jasen Židan in ob tem opozoril na še vedno zelo perečo tematiko, ki se nanaša na označevanje prehranskih proizvodov. “Še vedno nimamo na nekaterih proizvodih napisano, od kod je poreklo surovine, potrebno pa je spremeniti tudi pravila o označevanju mesnih proizvovodov, saj potrošnik ne sme biti več zaveden,” je poudaril slovenski minister.

Glede problematike koromoranov, ki jo povzročajo v ribištvu, pa je minister Dejan Židan dejal, da je kormoran pri nas zavarovana vrsta, ki se ne sme ubijati, preganjati, plašiti, razen v izjemnih primerih s posebnim dovoljenjem. Sedanja zakonska ureditev namreč omogoča, da se na podlagi vloge izda za določeno obdobje posebno dovoljenje za izvajanje ukrepov za zmanjševanje škode na ribah. Zaradi nasprotujočih si interesov varovanja rib in varovanja kormoranov je v Sloveniji v izdelavi dolgoročni akcijski načrt za zmanjševanje vpliva ribojedih ptic na ribje vrste. To število ribojedih ptic tj. raven populacije, ki je še sprejemljiva, naj bi bilo po besedah ministra opredeljeno v okviru predvidenega načrta. Sicer pa po mnenju ministra Židana Slovenija ni zadovoljna s trenutnim stanjem, zato porebujemo ukrepe na ravni celotne Evrope, saj so ukrepi, ki se lahko izvajajo na ravni posameznih držav članic parcialni in ne dajo zadostnega učinka.

Sicer pa je Slovenija na srečanju V4 + 4 ministre informirala o implementaciji projekta Evropski medeni zajtrk ter s časovnico implementacije oziroma formalnim postopkom za razglasitev Svetovnega dneva čebel na ravni OZN. Minister Židan je izpostavil, da so odzivi splošne javnosti kot tudi drugih držav obema projektoma, ki se komplementarno dopolnjujeta, izredno pozitivni in gredo v smeri močne podpore. “Na ta način se krepi zavedanje, da čebele predstavljajo neprecenljivo vrednost, saj so opraševalke mnogih kmetijskih rastlin in hkrati indikator zdravega okolja,” je povedal Židan in ob tem dodal, da se moramo zavedati, da se pritiski človeka na okolje negativno odražajo tudi na življenju in vitalnosti čebel, še več, lahko celo ogrozijo njihov obstoj v naravi. “Zato je ključnega pomena krepitev naše skupne skrbi za čebele, pri čemer pa ima posebno mesto ozaveščanje javnosti, še posebej mladih,” je poudaril Židan.