Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Poslanec Veber s predlogom zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem

/in , /by

Poslanec SD Janko Veber je v sredo, 26. aprila, predstavil predlog zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki določa pravila o zaščiti standardnih stanovanj pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb in rubežev. Kot je povedal Veber na novinarski konferenci, predlog zakona ščiti državljane pred brezdomstvom in ščiti pravico do lastnine.

“Zakon je odgovor na porazno stanje v Sloveniji, ki smo ga lahko spremljali tudi v medijih,” je dejal in spomnil Veber na primer družine Vaskrsić, ki je ostala brez hiše zaradi dolga v višini 124 evrov. Take ukrepe sodišč je označil za “popolnoma nesorazmerne” in tudi za krivce povzročanja brezdomstva, ker ljudje ostanejo brez stanovanj.

Predlog zakona tako prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlog popolnoma prepoveduje vsako obliko izterjave dolga na tisti del stanovanjske površine v lasti dolžnika, ki predstavlja standardno stanovanje. To je po predlogu zakona stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oz. upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo.

Velikost standardnega stanovanja za lastnika, kadar je ta edini stanovalec, po predlogu zakona tako znaša od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca pa od 45 do 50 kvadratnih metrov. Standardno stanovanje družine s tremi člani znaša od 50 do 55 kvadratnih metrov, za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za pet kvadratnih metrov.

“To je minimalna stanovanjska površina, ki ti v vsakem primeru pripada, ko si enkrat lastnik stanovanja oziroma hiše. S tem se trajno zaščiti ljudi pred brezdomstvom in izgubo njihove lastnine,” je pojasnil Veber.

Popolno zaščito pri standardnem stanovanju imajo po predlogu zakona matere ali očetje samohranilci, invalidi, brezposelni in družine z mladoletnimi otroki. V tem primeru velja tudi popolna zaščita pred rubežem vseh predmetov v stanovanju, izvršitelj pa nima pravice vstopa v takšno standardno stanovanje. V takem stanovanju tudi ni dopusten odklop elektrike, vode ali ogrevanja. Nastale stroške fakturira dobavitelj po enakih delih državi, občini in v breme svojih prihodkov, še predvideva predlog zakona.

Veber je predlog zakona poslal koalicijskim partnerjem, ki jih je povabil k sopodpisu. Odgovore pričakuje do 9. maja.

Na vprašanje o primernosti ureditve veljavne izvršilne zakonodaje že dlje opozarja tudi varuh človekovih pravic. Kot so na uradu varuha spomnili v zapisu na njihovi spletni strani, so že pred petimi leti ugotavljali, da bi moralo biti zaradi zagotovitve načela enakosti pred zakonom tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve, in hkrati tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca.

Varuh je še spomnil, da do sedaj do zakonodajnih premikov na tem področju (še) ni prišlo. V izvršilnem postopku je za sedaj še vedno uveljavljeno načelo povsem proste izbire izvršilnih sredstev, ne glede na višino upnikove terjatve. Zato je izvršba na nepremičnino dolžnika lahko prvo in edino izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku za poplačilo upnikove denarne terjatve.

Na uradu varuha še ocenjujejo, da bi upoštevanje njegovih priporočil lahko odpravilo kršitve pravic posameznika in Sloveniji oz. davkoplačevalcem prihranilo stroške.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.

Ponosno praznujmo dan upora proti okupatorju!

/in , /by

Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, smo se Socialni demokrati skupaj z Mladim forumom in Ženskim forumom poklonili v spomin narodnim herojem s polaganjem venca pri grobnici v parku ob Državnem zboru in nato še ustanoviteljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri spomeniku OF v ljubljanski Rožni dolini. V spremstvu garde Slovenske vojske je venca na obeh slovesnostih prvi položil in se poklonil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 1

Delegacijo Socialnih demokratov je letos vodil poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, poleg njega pa med drugimi še predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednika Mladega foruma SD Andrej Omerzel in Arijana Dronjak, predsednik SD Ljubljana Marko Koprivc in podpredsednik Matjaž Špat.

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 6

Upor proti okupatorju je bilo pogumno in častno dejanje. Poklon v spomin vsem tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa iskreno čestitamo ob državnem prazniku. Praznujmo ga ponosno!

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 5

Galerija fotografij poklona ob Dnevu upora proti okupatorju

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalo o pomenu znanosti za družbo in v družbi

/in , /by

V sredo, 19. aprila, je v Ljubljani potekal protestni shod raziskovalk in raziskovalcev, s katerim so želeli opozoriti na slabšanje razmer v slovenski znanosti. Znanstvenice in znanstveniki se dnevno soočajo s problemi, ki jim otežujejo, včasih pa celo onemogočajo kakovostno in ustvarjalno delo, ki vodi v znanstvena odkritja in inovacije, s katermi se izboljšuje kvaliteta naših življenj. Socialni demokrati smo protest podprli, ker znanost ni zgolj ena izmed mnogih družbenih sfer, ampak ključna za napredek in obstoj slovenske ter evropske družbe.

Po podatkih o financiranju znanosti iz proračuna Republike Slovenije, ki jih je Javna agencija za raziskovalno dejavnost objavila na dan protestov, je mogoče razbrati, da so se v letu 2016 realizirana sredstva za znanost prvič po nekaj letih dvignila, a še vedno ostala pod ravnjo iz leta 2013 in let pred tem. Leta 2015 so bila realizirana najnižja sredstva za znanost v zadnjih desetih letih. Pri tem je pomembno vedeti, da je bila rast BDP v letu 2013 negativna (-1,1%), v letih 2015 in 2016 pa pozitivna (+2,3% in +2,6%).

Socialni demokrati smo, ko smo v madatu vlade 2013-2014 vodili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v zelo zahtevnih javno-finančnih razmerah uspeli iz državnega proračuna nameniti za znanost več denarja kot je to zagotovilo ministrstvo pod vodstvom ministrice iz vrst SMC v letih višje pozitivne gospodarske rasti v letih 2015 in 2016.

To smo Socialni demokrati naredili z jasnim zavedanjem, da bomo kot skupnost lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. Znanost mora sodelovati z gospodarstvom pri iskanju najbolj naprednih tehnoloških rešitev, mora pa tudi s svojim delom pomagati razumeti vse ključne družbene procese v hitro spreminjajočih se modernih družbah, vključujoč zgodovinsko, etnično, jezikovno in kulturno komponentno.

V prihodnosti bomo bolje živeli le, če bomo sposobni sami inovirati in aplicirati najboljše rešitve ter zaradi tega prodajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Ključ je v izobraženih, motiviranih in usposobljenih zaposlenih, ki inovirajo ter producirajo izdelke in storitve po katerih je že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, povpraševanje, ne pa da bomo imeli zaposlene, ki so neinventivni izvajalci dodelavnih del z nizko dodano vrednostjo za tuje korporacije.

Znanost v Sloveniji, poleg povečanja sredstev, potrebuje tudi spremembe v načinu organiziranja, zastavljenih ciljih in kadrovski politiki. V znanost je potrebno pritegniti več mladih perspektivnih raziskovalcev, jim omogočiti stabilno perspektivo za življenje in delo. In ob tem je potrebno vse tiste, ki so v preteklosti odšli v tujino, poskušati privabiti nazaj v Slovenijo. Na evropski ravni je treba zahtevati enako plačilo za enako delo pri evropskih projektih, predvsem pa uresničevati ukrepe ter smernice iz Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020.

dr. Jernej Pikalo

predsednik Sveta SD za izobraževanja, znanost in šport

Poslanska skupina SD z mnogimi opozorili glede zakona o drugem tiru

/in , /by

Ob obravnavi predloga Zakona o drugem tiru je namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne uvodoma poudaril, da smo Socialni demokrati zakon presojali skozi prizmo pogleda, da gre razvoj uspešnih, tudi najbogatejših držav v učinkovitosti in daljnosežnosti njihovih industrijskih politik, skupaj z razvojem ključne infrastrukture.

To po mnenju poslanca Škoberneta predstavlja okolje za rast gospodarstva, razvoj kvalitetnih delovnih mest in države blaginje ter da poskrbimo za ljudi, za zdravstvo, za izobraževanje, za visok življenjski standard. V luči tega je Škoberne drugi železniški tir med Koprom in Divačo opredelil kot projekt temeljnega pomena za ohranitev ter nadaljevanje rasti sektorja logistike v Sloveniji. “To je ena izmed panog, ki je v krizi največ izgubila, hkrati pa ima še od obdobja tranzicije največ rezerve za razvoj za ustvarjanje dodane vrednosti,” je povedal Škoberne.

Sta pa zakon ter model izgradnje po besedah Škoberneta precej daleč od tega kar Socialni demokrati želimo. “Boljšo rešitev smo v SD videli in jo še danes vidimo v partnerstvu države, Luke Koper in Slovenskih železnic,” je pojasnil Škoberne in hkrati poudaril, “da bi bilo tovrstno javno-zasebno partnerstvo časovno učinkovitejše, cenejše in predvsem bolj stabilno ter opozori na tveganja, ki so po njegovem ključna tako z vidika izvedbenih, javno finančnih kot tudi korupcijskih vprašanj”.

“Po našem mnenju zakon namreč pomeni, da bo treba v času izgradnje, še posebej v letih 2021 in 2022, bistveno povečati strukturni napor, kar pomeni, da bomo vsaj del investicij v druge sektorje, v druge dele države, lahko pa tudi del socialnih transferjev in orodij, s katerimi zagotavljamo državo blaginje, prisiljeni zmanjševati v kolikor gospodarska rast ne bo ustrezno visoka ob spremljanju te izgradnje,” je opozoril Škoberne.

Ob tem je poslanec SD izpostavil 250 milijonsko obremenitev državnega proračuna v dveh letih, ki ji bo sledila še dvakrat tolikšna v celotnem obdobju financiranja, brez jasnega načrta o povračilu investicije. Tako je po njegovih besedah na mestu vprašanje uspešne izvedbe projekta v primeru stečaja družbe 2TDK in s tem povezanimi obveznostmi države za poplačilo projekta do izteka amortizacijske dobe, vprašanje neomejenosti pripravljalnih del in nejasnosti glede vloge zalednih držav pri gradnji projekta in njegovemu financiranju.

Zaradi vseh teh odprtih vprašanj je Škoberne v zaključku stališča Poslanske skupine SD poudaril, da bomo Socialni demokrati projekt podrobno spremljali. “Če želimo delati manjše in večje korake naprej, moramo tu in tam tudi verjeti, da so nekatere stvari mogoče in da jih ljudje delajo v dobri veri na način, kot najbolje znajo,” je dodal Škoberne.

Komentar dr. Andreje Črnak Meglič: UTD – reforma socialne države ali utopija?

/in , /by

Velike spremembe na trgu delovne sile v postmoderni družbi, s katerimi se vedno bolj srečujemo tudi v Slovenij, povečujejo neskladje med sposobnostjo socialne države, ki je uspešno obvladovala in upravljala stara družbena tveganja z njeno vse bolj očitno nezmožnostjo upravljanja z novimi tveganji. Kako reševati krizo v kateri se je znašla socialna država? Alternativne razprave o reformi socialne države se premikajo v smer odprave oziroma redefinicije dela kot temelja zagotavljanja socialne varnosti, k možni uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD).

UTD predvideva brezpogojno izplačevanje enako visokega zneska v rednih časovnih intervalih, ki bi pokrivali prejemnikove osnovne življenjske stroške. Z njegovo uvedbo bi država nadomestila vse ali vsaj večino socialnih transferjev, prav tako večino olajšav pri dohodnini.

Od obstoječih socialnih transferjev se UTD razlikuje v tem, da je usmerjen na posameznika in ne na družino, je neodvisen od drugih dohodkov in hkrati neodvisen od participacije posameznika na trgu delovne sile. Osnova zavarovalnih sistemov, kot jih poznamo danes, so namenska vplačila zaposlenih, delodajalcev in države, osnovni instrument pa denarna izplačila kot nadomestilo za izpad zaslužka.

S sistemi socialne države se bi socialna varnost zagotavljala tistim, ki imajo stalno zaposlitev in redno vplačujejo prispevke. In ti so bili v večini. Do nedavnega. Socialna država, ki je bila rojena konec 19. stoletja z vzpostavitvijo sistemov socialnih zavarovanj, je predstavljala odgovor na ekonomska tveganja, ki jih je prinesel razvoj kapitalizma.

Čeprav je bil prvotni obseg  prvih sistemov socialnega zavarovanja zelo majhen, je prinesel bistveno spremembo dotedanje miselnosti – priznanje, da v industrijski družbi obstajajo stanja (starost, bolezen in nezaposlenost), v katerih si posameznik, brez pomoči države, ne more zagotavljati sredstev za preživetje. Zato mora država za te primere organizirati kolektivno obliko zaščite.

Povečano vlogo države pri zagotavljanju družbeno dogovorjene ravni socialne varnosti je pospešilo obdobje po drugi svetovni vojni. V povojnem obdobju so bile uvedene številne oblike univerzalnih socialnih servisov, izobraževanja, dohodkovne varnosti, zdravstvene oskrbe, stanovanjske politike in osebnih servisov z namenom, da bi zagotavljale pokrivanja osnovnih potreb državljanov v kompleksni spreminjajoči se družbi.

Med delom in kapitalom je bil dosežen kompromis, povezava med polno zaposlenostjo in redistributivno vlogo države. Z nadaljnjim razvojem družbe je bil preko procesa post modernizacije vzpostavljen enoten svetovni kapitalistični sistem, kar se je odrazilo tudi v spremenjeni strukturi tveganj na trgu delovne sile, naraščanju števila brezposelnih, zmanjševanju deleža standardnih in povečevanju deleža nestandardnih, fleksibilnih oblik zaposlitve.

Vzporedno s temi procesi pa se je začela zmanjševati zmožnosti države blaginje, da bi v zadostni meri še naprej omogočala visok nivo socialne varnosti posameznikov, ki se znajdejo izven zaposlitve ali so zaposleni v bolj tveganih, prekarnih oblikah zaposlitve.

Značilnost prekarnih zaposlitev je opravljanje  zaposlitev ali del, ki so negotova, za določen čas, za manj kot polni delovni čas in so hkrati tudi slabo plačana. Delež ljudi, ki delajo v takšnih oblikah zaposlitve je vse večji, zlasti med mladimi in nakazuje se trend, da bi te oblike zaposlitve lahko postale prevladujoče.

Zato se uvedba UTD kaže kot alternativna rešitev za zagotavljanje socialne varnosti v prihodnosti. Osnovni argument zagovornikov UTD izhaja iz predpostavke, da sodobni trgi delovne sile ne zagotavljajo dohodkovne varnosti vsem državljanom. Z uvedbo UTD naj bi se socialna država prilagodila delovanju širšega družbeno-ekonomskega sistema in negativnim posledicam, ki jih ima za življenje posameznikov. 

Zavedati pa se moramo, da z uvedbo UTD rušimo logiko obstoječega sistema socialne varnosti, ki temelji na povezanosti med plačevanjem socialnih prispevkov iz dela in zagotavljanjem pokojnin, nadomestil za brezposelnost, boleznin. Kršenje principa recipročnosti, povezanost posameznikovih prispevkov s prejemki, je tista točka, ki združuje nasprotnike UTD in ti so danes še vedno v večini. 

Vendar pa v nekaterih razvitih in nerazvitih državah že potekajo eksperimentalni programi uvedbe UTD na omejenih območjih z namenom preveriti pozitivne in negativne učinke uveljavljanja UTD. Vsekakor pa je pogoj za uvedbo UTD množična podpora in širše družbeno spoznanje, da je UTD nujen za obvladovanje disfunkcij obstoječega sistema, a hkrati tudi nujen za njegov nadaljnji obstoj.

Dr. Andreja Črnak Meglič je državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade in strokovnjakinja na področju socialne politike ter delovanja nevladnih organizacij

Bojana Muršič: Socialni demokrati pozdravljamo predlog Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

/in , /by

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na skupni novinarski konferenci podpisnikov predloga Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami predstavila razloge za podporo SD predlogu zakona. Skupno stališče podpisnikov zakona je, da je zakon potreben, saj značilnosti dosedanje ureditve obravnave teh otrok – neusmerjenost na družino kot celoto, izključenost družine pri odločanju o pomočeh, nesistemska urejenost in nepovezanost pomoči ter njihova neenakomerna dostopnost – terjajo sprejem celostne rešitve.

Tako je zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami po predlogu nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja do obveznega vstopa otroka v šolo ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore, z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj; okrepi zmogljivost same družine, spodbudi socialna vključenost družine in otroka.

Poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič je ob tem poudarila, da je celostna obravnava ključna tako z vidika otroka kot tudi njihovih staršev, ki morajo po njenem ostati straši, ne pa terapevti, kar se je ob dosedanjem, neurejenem in nepreglednem stanju pogostokrat dogajalo. Ob tem je poslanka izpostavila pomen sodelovanja vseh pristojnih ministrstev (za zdravje, izobraževanje ter družino) ter tudi civilnih organizacij. “Predlog zakona je pot naprej za starše in otroke v težki situaciji, v kateri se znajdejo,” je povedala  poslanka Muršič. Ustrezen razvojni načrt, pospremljen s koordinirano in celostno obravnavo, pa je po njenem prepričanju temelj, na katerem se lahko gradi najoptimalnejši razvoj otroka, tudi s primerno vključenostjo in obravnavo celotne družine.

Pomanjkljivosti dosedanjih zgodnjih pomoči družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, namreč kažejo, da so te pomoči zagotovljene z različnimi zakoni ali pa sploh niso zakonsko zagotovljene, ob tem pa umanjka pregledno usklajevanje potrebnih pomoči. Novi zakon je tako usmerjen k temu, da se ekipa strokovnjakov v razvojih ambulantah razširi, da se zagotovi večja povezanost pristojnih služb ter hkrati okrepi psihosocialna pomoč družini, ki se soočajo s stiskami, vprašanji ter strahovi.

Tako so poglavitni razlogi, zapisani v predlogu zakona za sistemsko ureditev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami; pospešitev razvoja otroka s posebnimi potrebami in zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb tako, da izkoristimo najoptimalnejše obdobje otrokovega razvoja do vstopa v šolo, zmanjšanje stroškov izobraževanja, kar zmanjšuje potrebe po posebnem izobraževanju in z njim povezanimi storitvami v šolskem obdobju; zmanjšanje verjetnosti institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami po dopolnjenem 18. oziroma 26. letu; utrjevanje samozavesti staršev, sooblikovanje njihove bolj aktivne starševske vloge pri skrbi za drugačnost otroka, vzgoji in varstvu, s tem pa povečanje zmogljivosti družin pri zadovoljevanju posebnih potreb njihovih otrok.

Židan na srečanju z župani v Lovrencu na Pohorju tudi o ključnih vladnih prioritetah do konca mandata

/in , , , , /by

Na povabilo župana Joška Manfrede je v ponedeljek, 10. aprila, v Lovrencu na Pohorju potekalo delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov, Poslanske skupine SD in ministrov z župani iz vrst SD. Na terenskem srečanju so govorili o aktualnih temah na državni in lokalni ravni, namen tovrstnih srečanj pa je po besedah predsednika SD mag. Dejana Židana seznanjanje z operativnimi težavami državljank in državljanov.

Župani so vodstvo SD opozorili na nekatere lokalne težave, kot je na primer ukinjanje izpostav Pošte Slovenije v nekaterih lokalnih skupnostih. Prav tako se ponekod pojavljajo težave z DUTB. “Nekaj lokalnega premoženje, na primer telovadnice, je prešlo na DUTB, in tudi kadar so jih lokalne skupnosti po pošteni ceni pripravljene odkupiti, imajo župani občutek, da DUTB bolj skrbi za interese posrednikov kot interese lokalnih skupnosti,” je v izjavi za medije po delovnem srečanju dejal predsednik SD Dejan Židan.

Predsednik SD Dejan Židan se je v pogovoru z mediji dotaknil tudi aktualnih tem, kritičen je bil predvsem do nekonkretnih zaključkov koalicije glede izenačitve statusa vojakov s policisti. Ko se dvigne plače policistom, je to projekt vlade, ko pa se se želi izboljšati položaj vojakov, za katere je pristojna ministrica SD, pa je to takoj težava, čeprav bi lahko ministrica za obrambo Andreja Katič denar zagotovila iz svojega proračuna, se je Židan v odgovoru na novinarsko vprašanje odzval na stališče SMC, da izboljšanje statusa vojakov ni prioriteta. “To je način vodenja države, kakršen ne bi smel biti. Ko skrbimo za policiste in ko skrbimo za vojake, skrbimo kot vlada in ne kot posamezne politične stranke. Pričakujem, da bodo obljube vojakom izpred enega leta realizirane,” je dejal predsednik SD.

Glede predloga zakona o demografskem rezervnem skladu je Židan dejal, da si želijo več jasnosti glede višine sredstev, ki bodo prihajala v demografski sklad. Ker namen demografskega rezervnega sklada ni njegov obstoj, ampak priprava na obdobje, ko bo denarja za pokojnine začasno zmanjkovalo, je dodal Židan, ki še želi, da bi v sklad uspeli dati nekaj odstotkov prihodkov iz naravnih virov, poleg tega pa bi bilo po njegovem dobro, da bi pri imenovanju na funkcije sledili avstrijskemu zgledu. Tam so za predsednika nadzornega sveta imenovali predsednika računskega sodišča, kar bi po mnenju predsednika SD prineslo večje zaupanje v delovanje demografskega rezervenega sklada.

V SD podpiramo projekt za skrajševanje nekaterih čakalnih dob, poudaril pa je, da ga je treba nadzorovati, da ne bo posledica projekta predvsem dvigovanje plač v zdravstvenem sektorju. Prav tako ima po Židanovih besedah zakon o zdravstveni dejavnosti njihovo podporo, glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa pravi, da z ministrstva za zdravje prihajajo različni pogledi, za katere upa, da se čim prej poenotijo.

Glede zakona o drugem tiru smo Socialni demokrati na vladi zahtevali, da se opravi razprava in ugotovi, zakaj Luka Koper gradnji nasprotuje. Židan je še opozoril na nekatere civilni iniciativi, ki opozarjata, “da ima zakon pomanjkljivosti, ki v praksi pomenijo nekaj sto milijonov evrov preveč plačanega denarja”.

V zadnjem letu pred volitvami je po Židanovih besedah za vlado pomembno, da stabilizira zdravstvo. “Ne smemo dopustiti, da področje, od katerega je odvisnih toliko ljudi, obvisi v zraku,” je dejal predsednik stranke in še zagotovil, da ima ministrica podporo SD. “Zelo si želim, da izenačimo položaj policistov in drugih podobnih poklicev, želim si tudi, da sprejeli zakon o obrambi, ki bi prinesel nekoliko bolj moderen pogled na slovenske oborožene sile,” je še dejal o načrtih do konca vladnega mandata.

Zagotovil je še, da bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naredili vse, da bodo naraščali tako proizvodnja in izvoz hrane kot zavedanje, da ko kupci iščejo lokalno hrano, delajo koristne stvari za slovenskega kmeta, delavca oziroma obrtnika.

Župan Joško Manfreda

Kulturni program folklorne skupine OŠ Lovrenc

Vodstvo SD in župani

Socialni demokrati odločno nasprotujemo predlogu novele zakona za izenačitev financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol

/in , /by

Socialni demokrati odločno nasprotujemo na vladi potrjenem predlogu novele zakona, ki tudi zasebnim šolam omogoča stoodstotno financiranje obveznega javnega programa. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bo stranka tudi v DZ predlogu nasprotovala. “Menimo, da se s tem javno izobraževanje, ki mora biti jedro družbe, začenja slabiti,” je poudaril Han. Za predlog novele so na seji vlade glasovali ministri iz vrst SMC in DeSUS, le trije ministri SD so glasovali proti. Han je pojasnil, da je za SD meja, pod katero tudi zaradi programa stranke in ravnanj v preteklosti Socialni demokrati ne gremo.

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je potrditev novele na vladi označil za prelomno. Opozoril je, da tisti zasebniki, ki prevzamejo javni osnovnošolski program, tega nujno ne izvajajo v enakem obsegu. Zanje namreč veljajo izjeme in zato je po njegovem prepričanju 85-odstotno financiranje obveznega programa zasebnikov ravno primerno, glede na to, “koliko javnega programa zasebniki pravzaprav izvajajo”. “Prav zato v SD noveli nasprotujemo, ker bodo davkoplačevalci sedaj plačevali program, ki je po obsegu manjši od programa v javnih osnovnih šolah,” je pojasnil Pikalo in dodal, da “z zasebnimi osnovnimi šolami podvajamo mrežo javnih osnovnih šol na način, ki do davkoplačevalcev ni najbolj prijazen”.

Pikalo je spomnil na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki po njegovih navedbah glede financiranja šolstva že več desetletij konsistentno razsoja, da mora država omogočiti nastanek osnovnih šol, nikakor pa jih ni dolžna financirati. Kritičen je bil tudi do predvidenega postopka pri imenovanju ravnateljev, s katerim po Pikalovem mnenju vračamo politični vpliv. “Minister je politična oseba in temu primerno se bo tudi obnašal,” je dejal. Moti ga tudi, da v predlogu novele ni nobene omejitve glede števila novih šol, kar je po njegovem “osnova za razrast zasebnega šolstva”.

“Izenačitev zasebnih osnovnih šol kot enakovrednih uporabnikov proračunskih sredstev, ki nato na trgu tekmujejo za učence in dijake, je nesprejemljiva tudi za Mladi Forum SD,” je dejal podpredsednik Andrej Omerzel. “Primer, ki potrjuje naše trditve, se je zgodil v Čilu in na Švedskem, kjer se je izenačitev javnih in zasebnih šol pokazala kot zelo slaba,” je dejal Omerzel in navedel, da so se znižala sredstva za javno šolstvo, posledično je sledil upad kakovosti, prišlo je tudi do množičnega prehajanja učencev iz javnega v zasebno šolstvo, predvsem iz družin višjega dohodkovnega razreda. To pa po njegovih besedah vzpodbuja neenakost otrok in ne ponuja možnosti do enakega dostopa do izobrazbe.

Tako Pikalo kot Omerzel sta napovedala, da bomo v SD in Mladem forumu spodbudili nadaljevanje zbiranja podpisov pod peticijo Ohranimo javno šolstvo, od katere se bo podpise predalo v DZ. Trenutno jo je podpisalo nekaj več kot 3.200 posameznikov. Peticijo lahko podpišete na spletni povezavi www.ohranimojavnosolstvo.si

Dr. France Križanič: Ekonomsko ogledalo Slovenije, april 2017

/in , /by

Statistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije sta zadnje dni objavila nekaj zanimivih podatkov o delovanju našega gospodarstva. Če povzamemo ključne podatke tokratnega ekonomskega ogledala na kratko, je imela Slovenija lani javnofinančni primanjkljaj širše države v višini 1,5 odstotka bruto domačega produkta (BPD). Če bi celoten slovenski javni dolg zajemal le pretekle javnofinančne primanjkljaje, bi ta znašal 46 odstotkov našega BDP. Januarski izvoz blaga in storitev je bil 14 odstotkov večji kot januarja lani, kar nakazuje, da se bo gospodarska rast Slovenije 2017 celo pospešila. Bančni krediti realnemu delu gospodarstva so se od lanskega septembra, ko so dosegli dno, do letošnjega februarja povečali za 5 odstotkov, marca 2017 pa smo imeli 1,9 odstotno inflacijo.

Javnofinančno ravnotežje

Statistični urad Republike Slovenije objavlja četrtletne in letne nefinančne račune za državo. V tem primeru ne zajema podatke o prevzetih obveznostih in terjatvah javnega sektorja (Evropski sistem računov – ESR 95). Gre za statistiko, ki jo Evrostat upošteva pri presoji Maastrichtskega kriterija – limite 3 odstotnega deleža javnofinančnega primanjkljaja v BDP (na letni ravni). SURS v teh računih knjiži tudi vzpostavljene terjatve in prevzete obveznosti širše države (tudi lokalne skupnosti in javni skladi), ki še niso bile poravnane (poplačane) in bodo plačane enkrat v prihodnjih obdobjih. Po tako izračunani bilanci je imela slovenska širša država (torej javni sektor) leta 2016 javnofinančni primanjkljaj višini 609 milijonov evrov ali 1,5 odstotka BDP.

V Biltenu Banke Slovenije so objavljeni podatki o konsolidirani bilanci javnega financiranja za celo leto 2016. Tu so zajeti vsi prejemki in izdatki glede na dejanska plačila (po denarnem toku) v vseh štirih državnih blagajnah (centralna država, lokalne skupnosti, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje).

V 2016 so skupni javnofinančni prihodki Slovenije, merjeno po denarnem toku, znašali 15,4 milijarde evrov in bili za 530 milijon evrov ali skoraj 4 odstotke večji kot 2015. Skupni javnofinančni odhodki so lani v celem letu znašali 15,6 milijarde evrov, kar je bilo za 480 milijonov evrov ali 3 odstotke manj kot predlani. Javnofinančni deficit se je, glede na dejanska plačila, znižal na samo 218 milijonov evrov (do novembra 2016 je kazalo, da ga sploh ne bo več, a se je v samem decembru 2016 povečal za 181 milijonov evrov).

V 2016 so se glede na 2015 prihodki slovenske širše države iz naslova davkov povečali za 495 milijonov evrov ali 4 odstotke, podjetniški in lastniški prihodki naše države pa za 32 milijonov evrov ali 6 odstotkov. Iz tega naslova smo lani v državni proračun pridobili 551 milijonov evrov.

Med javnofinančnimi izdatki so bile 2016 plače javnih uslužbencev za 154 milijonov evrov (5%), državni nakupi blaga in storitev (materialni stroški) za 60 milijonov evrov (3%), plačila obresti za 32 milijonov evrov (3%) ter plačila pokojnin za 49 milijonov evrov (1%) večje kot v 2015. Na nasprotni strani so se v istem času subvencije države (razvojna in kmetijska politika) znižale za 2 milijona evrov (1%), državne investicije (t.i. kapitalski izdatki) pa kar za -855 milijonov evrov (-47%). Dinamika državnih subvencij gospodarstvu (večinoma vezano na plasiranje evropskih sredstev in nanje vezanih sredstev integralnega proračuna) se je od lanskega septembra dalje vendarle pospešila.

Javni dolg, ki ni posledica javnofinančnih primanjkljajev

Dolg državnega proračuna je decembra 2008 znašal 7,2 milijarde evrov, na koncu 2016 (podatek Statističnega urada Republike Slovenije) pa 31,7 milijarde evrov. V osmih letih se je povečal za 24,5 milijarde evrov. Od 2009 do 2016 se je po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja slovenski javnofinančni primanjkljaj skupaj povečal za 10,4 milijarde evrov. Ta primanjkljaj moramo ob neracionalni prodaji (milo povedano) NKBM povečati za dodatne 0,6 milijarde evrov (870 milijonov evrov državne dokapitalizacije konec 2014 in 250 milijonov evrov kupnine v 2016). Tako dobimo primanjkljaj v višini 11 milijard evrov. Če tako nastal primanjkljaj odštejemo od povečanja javnega dolga 2008 do 2016, vidimo da je slovenska država v bankah, gospodarstvu in tujini ustvarila dodatnih 13,5 milijarde evrov plasmajev (31,7 milijard evrov – 7,2 milijarde evrov – 11 milijard evrov).

Izraz »dodatnih« je potreben, saj je bilo investicij države precej že tudi konec leta 2008. Del tega povečanja gre verjetno na rovaš prevzemanja različnih obveznosti, velika večina pa brez dvoma ne. Če bi bilo povečanje javnega dolga 2009 do 2016 vezano le za kritje javnofinančnega deficita in do sedaj zaznane »izgube« pri t.i. prodaji NKBM, bi 2016 dolg širše države znašal 18.2 milijarde evrov ali predstavljal 46 odstotkov slovenskega BDP. Krepko znotraj Maastrichtske omejitve 60 odstotkov.

Ob oceni, da znaša obrestna mera na kredite najete na domačem kreditnem trgu in v tujini povprečno okoli 3,4 odstotka letno (dobimo jo tako da letna plačila za obresti v 2016 delimo s povprečnim skupnim dolgom države po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije med koncem 2015 in koncem 2016), mora slovenska država za vzdrževanje omenjenih 13,5 milijarde evrov dolga (ki ga ni potrebovala za kritje javnofinančnega primanjkljaja) letno nameniti skoraj 460 milijonov evrov. To so sredstva, ki bi jih lahko uporabila za financiranje družbene reprodukcije, krepitev konkurenčnosti Slovenije in ustvarjanje pogojev za rast življenjskega standarda našega prebivalstva.

Neracionalno velika dokapitalizacija bank konec 2013 in dejstvo, da se te banke dodatno in močno zmanjšale kreditiranje gospodarstva, kažeta, da omenjeni znesek ni dobro investiran.

Zunanja menjava

Po podatkih za letošnji januar je znašal presežek na tekočem računu slovenske plačilne bilance 276 milijonov evrov (22% več kot januarja lani), izvoz blaga in storitev je svojo lansko raven presegal za 14 odstotkov ter bil za 313 milijonov evrov ali 14 odstotkov večji od uvoza blaga in storitev. Jasen znak, da se slovenska gospodarska rast nadaljuje tudi v 2017.

Delovanje bančnega sektorja

Banke, ki delujejo v Sloveniji, so pod pritiskom regulatorja zniževale obseg kreditov realnemu delu slovenskega gospodarstva od julija 2010 do septembra 2016 (skupni upad kreditov je znašal »šokantnih« 12,3 milijarde evrov ali 58%). V lanskem septembru so ti krediti znašali le še 8.984 milijona evrov (83% vsote letne amortizacije in dobička slovenskega gospodarstva). Decembra 2016 se je obseg bančnih kreditov realnemu delu gospodarstva vendarle začel povečevati in rast se je nadaljevala vsaj do letošnjega februarja. V tem mesecu so banke v Sloveniji nefinančnim družbam plasirale za 66 milijonov evrov (0,7%) več kreditov kot januarja. Od najnižje ravni (septembra lani) do letošnjega februarja se je obseg teh kreditov povečal za 424 milijonov evrov ali skoraj 5 odstotkov.

V procesu zniževanja kreditov gospodarstvu so poslovne banke postale iz neto dolžnic do tujine za 7,7 milijarde evrov v juliju 2010 (vrh izpostavljenosti poslovnih bank tujini je bil sicer na koncu 2008 z neto dolgom v višini 8,9 milijarde evrov) neto upnik do tujine za 2,8 milijarde evrov v januarju 2017. Umik kapitala iz Slovenije preko bank je od julija 2010 do januarja 2017 znašal 10,5 milijarde evrov.

Inflacija

V Sloveniji smo imeli 2015 in 2016 deflacijo. Cene so sicer prenehale upadati že junija 2016 in od lanskega oktobra dalje se je začela pospeševati inflacija. Marca 2017 so bile cene življenjskih potrebščin v Sloveniji 1,9 odstotkov višje kot pred letom. K tej inflaciji so zlasti prispevali: okoli 4 odstotna podražitev prevoza, za 3 odstotke višji stroški stanovanja, vode, električne energije, plina in goriva ter za 2 odstotka višji stroški nakupa hrane, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter stroški komunikacij. Marca so bile nižje kot pred letom cene oblačil in obutve ter cene rekreacije in kulture. Pospešek inflacije v Sloveniji spremlja precejšno povečanje prihodka v trgovini (pokazatelj rasti osebne porabe).

Primerjava harminiziranega marčnega indeksa cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in evroobmočja kaže, da so se v zadnjem letu (marec 2017 glede na isti mesec 2016) cene pri nas povečale za 2 odstotka, v evroobmočju pa za 1,5 odstotka. V Sloveniji smo imeli 2015 in 2016 globljo deflacijo kot evroobmočje, sedaj pa imamo očitno nekoliko hitrejšo inflacijo.

Predsednik Židan na Dunaju z avstrijskim kanclerjem in voditeljem SPÖ Kernom o sodelovanju ter prihodnosti EU

/in , , /by

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je v torek, 4. aprila, na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem Christianom Kernom, ki je obenem predsednik avstrijskih Socialdemokratov. Spregovorila sta o strankarskem sodelovanju in iskanju odgovorov na vprašanja – kako socialni demokrati vidimo prihodnost EU. Pogovarjala sta se tudi o gospodarskem sodelovanju in ugotovila, da je dobro, da pa še vedno obstajajo možnosti za rast, na načelih odprtega trga in enakega dostopa do celotnega evropskega tržišča.

Židan in Kern

Dotaknila sta se tudi begunske problematike. “EU nosi vsebinsko in moralno odgovornost, zato se mora bolj angažirati, in sicer tako, da se nemirna področja stabilizirajo ter da se tam zažene gospodarska aktivnost,” je po srečanju izpostavil Židan, ki se je s Kernom dogovoril tudi, da se bo ta udeležil srečanja voditeljev socialnih demokracij v Sloveniji, katerega bomo organizirali slovenski Socialni demokrati.

Dejan Židan in Christian Kern

“Za Socialne demokrate so srečanja s sestrskimi organizacijami, kot je SPÖ pod vodstvom avstrijskega kanclerja Christiana Kerna, zelo pomembna, da bomo lahko samo s skupnimi močmi ustvarili solidarno in socialno pravično EU,” je ob obisku med drugim poudaril Židan.

Delegacija SD s Christianom Kernom in poslanko Ano Blatnik

Delegacija Socialnih demokratov pod vodstvom predsednika Dejan Židana, v kateri sta bila tudi poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec ter glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič, se je na Dunaju srečala tudi z vodstvom avstrijskega Renner Inštituta ter poslanko avstrijskih Socialdemokratov Ano Blatnik. V dunajski mestni hiši pa so se srečali s Kurtom Stürzenbecherjem, namestnikom vodje skupine SPÖ v mestnem svetu ter predsednikom odbora odgovornega za stanovanjsko politiko mesta Dunaj. Stürzenbecher je predstavil projekt gradnje in upravljanja družbenih stanovanj mesta Dunaj, ki v evropskem prostoru velja za najboljšega.

Delegacija SD z vodstvom Renner Inštituta

Socialni demokrati želimo odlično prakso in izkušnje Dunaja prenesti v Slovenijo in na tak način izboljšati stanovanjsko situacijo prebivalk in prebivalcev Slovenije, še posebej mladih, ki so na poti osamosvajanja in mladih družin, ki iščejo svoje prvo stanovanje.

Židan z delegacijo na Dunaju

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!