Novice

Vodstvo stranke in poslanci z župani iz vrst SD o proračunih 2016-2017 in davčni reformi

29. septembra 2015/in Lokalno, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

V torek, 29. septembra, je v Ljubljani potekalo 3. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov. Srečanje v Državnem zboru je bilo v prvi vrsti namenjeno seznanitvi s predlogom proračunov za leti 2016-2017, ki je bil prejšnji teden sprejet na vladi. V nadaljevanju sestanka so župani poslancem in ministrom predstavili lokalno problematiko, prav tako pa je bilo na srečanju govora o davčni reformi. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je zbranim pojasnil, da Socialni demokrati zagovarjamo potrebo po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje ali ukinitev obdavčitve 13. oz. 14. plače.

Obenem v SD menimo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje izravnati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen s celovito spremembo dohodninske lestice, v SD pa se zavzemamo za davčno reformo, ki bo primerljiva z avstrijsko, saj je njen učinek najbolj razbremenil srednji in nižji dohodkovni razred. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa ob tem verjame, da bomo Socialni demokrati v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znali predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo razbremenila tudi gospodarstvo, a s tem ne bo škodovala majhnemu človeku.

Med delovnim obiskom SD v Beli Krajini predvsem o razvojnih možnostih Pokolpja

28. septembra 2015/in Lokalno, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

V ponedeljek, 28. septembra, je potekal celodnevni delovni obisk vodstva stranke in Poslanske skupine SD ter ministrov iz vrst SD v Beli Krajini. Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je sicer ob tokratnem obisku v izjavi za medije poudaril, da želimo Socialni demokrati neposredno na mestu spoznati težave, ki tarejo Belokranjce. Med glavnimi tamkajšnjimi težavi pa je posebej omenil logistične. Predvsem projekt gradnje ceste tretje razvoje osi, ki je po mnenju belokranjskih občin nujen za njihov razvoj in kot tak poteka prepočasi.

Kot je dodal Židan, bi morala država predstaviti točen načrt in način financiranja njene gradnje, sicer pa želimo v SD od županov slišati še mnenja glede davčne reforme, obdavčitve nepremičnin in prebivalstva. Vodja poslanke skupine SD Matjaž Han je ob robu obiska v izjavi za medije dejal, da so se vodstvo stranke, njeni poslanci in ministri na tokratnem obisku osredotočili na program pomoči Pokolpje in njegovemu izvajanju, ki ga je po mnenju SD potrebno podaljšati in v krajih ob Kolpi zagotoviti nova delovna mesta.

Obisk se je pričel z ogledom Gospodarske cone Otovec v občini Črmomelj, kjer je županja Mojca Čemas Stjepanovič skupaj s podjetniki ministrici za obrambo Andreji Katič in poslancem SD predstavila razvojne možnosti cone. Ekipa SD je obisk nadaljevala pri PGD Črnomelj s srečanjem s predstavniki gasilcev v regiji, prav tako pa so pristojni obrambni ministrici Katič predstavili lokacijo sprejemnega centra za begunce v Vražjem kamnu, ki bo vzpostavljen, če se bo izkazala potreba po sprejemu beguncev v tem delu Slovenije. Obrambna ministrica Andreja Katič je med ogledom ocenila, da priprave povsod po državi potekajo dobro, težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le ob večjem prihodu od načrtovanega.

Ministrica Katič je v izjavi za medije povedala, da Slovenska vojska pri pripravah na sprejem prebežnikov, ki jih vodi in usmerja ministrstvo za notranje zadeve, sodeluje s svojo logistično podporo predvsem pri vzpostavitvi in delovanju sprejemnih in nastanitvenih centrov. Težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le v primeru prihoda večjega števila prebežnikov, kot ga načrtujejo. Takrat bi lahko imeli v Slovenijo podobne težave kot v drugih državah, je še dejala obrambna ministrica iz vrst SD.

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so prvi begunski tokovi Belo krajino obšli. Kljub temu je tamkajšnja civilna zaščita skupaj z domačimi gasilci in policijo pri policijski postaji v Lokvah pri Črnomlju postavila šotorišče z dvema večjima šotoroma, ki je pripravljeno za sprejem približno 50 prebežnikov. Metliški župan Darko Zevnik pa je dejal, da so tamkajšnjo policijsko postajo oskrbeli z začasnimi ležišči in pripravili zaloge pitne vode, njihove enote, ki so v stalni pripravljenosti, pa lahko v primeru prihoda večjega števila prebežnikov pomoč ponudijo tudi brežiškemu sprejemnemu centru. Zunanjih namestitvenih enot v Metliki niso postavljali, saj lahko v tamkajšnjih policijskih garažah začasno sprejmejo do 50 beguncev, je še pojasnil župan Zevnik iz vrst SD.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je s poslanem Matjažem Nemcem nadaljevala sestanek s predstavniki CSD-jev in Zavodov za zaposlovanje Črnomelj in Metlika, treh županov belokranjskih občin in Domov za starejše občane, v nadaljevanju pa sta ministrica in poslanec obiska tudi Dom starejših občanov v Črnomlju. Ekipa ministrov in poslancev je obiskala tudi Javno podjetje Komunala Črnomelj, ki je med prvimi pristopilo k odpisu dolgov, projektu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Sledilo je skupno srečanje z županjama občin Črnomelj in Semič, Mojco Čemas Stjepanovič in Polono Kambič ter županom občine Metlika Darkom Zevnikom, kjer je pogovor potekal o ključnih problematikah regije in novih priložnostih za razvoj regije.

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan je nato skupaj s poslansko ekipo obiskal podjetje Kolpa d.d. v Metliki, ki je uspešno slovensko izvozno podjetje in zaposluje večje število ljudi v regiji. Ministrica Anja Kopač Mrak se je v nadaljevanju udeležila prireditve ob 1. obletnici otvoritve dislocirane enote Doma starejših občanov Metlika, kjer je imela nagovor in ob tej priložnosti zasadila sadno drevo v parku doma. Predsednik SD Dejan Židan je v popoldanskem delu obiska na srečanju z vodstvom Razvojno-informacijskega centra Bela Krajina spregovoril o razvojnih možnostih regije in zakonu o Pokolpju, delovni obisk pa je ekipa SD zvečer zaključila na srečanju s članstvom in pogovorom o prihodnjih izzivih belokranjske regije.

Židan je na srečanju poudaril, da bi bilo brez Socialnih demokratov v naši državi življenje težje za marsikoga. “Po naši zaslugi smo privatizacijo nadomestili z odgovornim upravljanjem državnega premoženja, projekt odpisa dolga pa bo za najranljivejše skupine ljudi pomenil veliko razbremenitev,” je povedal predsednik SD in dodal, da se veliko od nas pričakuje in prav je tako, a smo navkljub temu, da imamo majhen odstotek z lanskoletnih državnozborskih volitev, smo SD vseeno uspeli zaustaviti prodajo Telekoma, saj bi bila prodaja strateška napaka za Slovenijo.

“Socialni demokrati se zavedamo, da je pri nas najbolj obremenjen človek, ki živi od svojega dela, na drugi strani pa imamo sramotno majhno obdavčitev premoženja,” je opozoril Židan. Po njegovih besedah bomo Socialni demokrati v prihodnje zato trd pogajalec, da se z davčno reformo razbremeni srednji razred ter se zmanjša razlika med bruto in neto plačo. “Ob davčni reformi pa je za Socialne demokrate nesprejemljivo, da bodo te reforme izgovor za spremembe, po katerih se bo lažje odpuščalo delavce,” je poudaril Židan. V zaključku pogovora je predsednik SD Dejan Židan še dodal, da se bomo Socialni demokrati zavzemali za podaljšanje zakona za Pokolpje, je pa ob tem tudi nujno zavedanje, da projekt Pokolpja ne more zaživeti v svoji polnosti brez tretje razvojne osi.

Galerija fotografij delovnega obiska SD v Beli Krajini: http://skrci.me/ZhMtN

Ministrica Katič v Radljah ob Dravi: “Gasilke in gasilci ste člani naše najbolj množične splošnoreševalne službe.”

27. septembra 2015/in Lokalno, Novice /by Denis Sarkić

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 26. septembra, osrednja govornica na slovesnosti ob odprtju novega gasilskega doma in začetku praznovanja 140 – letnice gasilstva v Radljah ob Dravi. Slovesnost, ki je potekala pred novim gasilskim domom, se je začela z gasilsko parado. Ministrica Katič je v svojem govoru poudarila, da je 140-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi zelo visok in častitljiv jubilej v vseslovenskem merilu. Gasilkam in gasilcem je tudi čestitala ob odprtju novega gasilskega doma ter poudarila, da je to prelomen dogodek za mesto in občino Radlje ob Dravi ter velik uspeh za slovensko gasilstvo.

Poudarila je, da so bili gasilski domovi na Slovenskem vedno središča društvenega življenja, seveda pa so sodobni gasilski domovi danes nadvse potrebni za to, da lahko gasilke in gasilci čim učinkoviteje in v najkrajšem možnem času izvajajo vse svoje zahtevne naloge. “Če se ob tem ozremo v čase, ko so se ustanavljale požarne brambe, vidimo, da je slovensko gasilstvo naredilo ogromen napredek in se tehnološko izredno razvilo. Gasilke in gasilci ste članice in člani naše danes najbolj množične splošnoreševalne službe. Tisto, kar se je ohranilo in celo utrdilo v vseh teh letih, pa je pripravljenost, da sočloveku priskočite na pomoč, ne glede na vse,” je dodala ministrica.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič dejala, da so prav naravne in druge nesreče ena največjih groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije. Skrb za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed podsistemov nacionalne varnosti, je izpostavila kot eno prednostnih nalog na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. “Dosegli smo, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022 znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev. Celostno si prizadevamo tudi zato, da bi se lahko uveljavile različne stimulativne rešitve. Tako za reševalce kot za delodajalce. In to predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Status vseh prostovoljcev, ki ste vključeni v različne reševalne sestave zaščite, reševanja in pomoči, želimo izboljšati tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je ministrica povzela že opravljeno delo in načrtovane naloge na tem področju.

Poudarila je tudi pomen izobraževanja v gasilstvu in pri tem pohvalila radeljske gasilke in gasilce, ki zavzeto organizirajo in se udeležujejo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja.  V svojem govoru je spregovorila tudi o aktualnih izzivih s katerimi se sooča naša država in pri tem izpostavila migrantski val, s katerim se sooča dobršen del Evrope, ki pa ni obšel naše države. Kot je povedala ministrica smo priča množični selitvi ljudi, ki so se znašli v vrtincu vojn, nasilja in splošne bede ter v strahu za svoje življenje in življenje svojih otrok iščejo zatočišče v Evropi.

Tudi zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj, ko so bili naši predniki večkrat izpostavljeni usodi beguncev in ekonomskih migrantov, moramo pokazati svojo človečnost in ter pomagati tem ljudem, ki potrebujejo našo pomoč na težki poti k boljšemu življenju. Po slovesnosti, so ministrica Andreja Katič, radeljski župan Alan Bukovnik iz vrst SD in predsednik PGD Radlje ob Davi Primož Ternik prerezali trak ob otvoritvi novega, sodobno opremljenega gasilskega doma.

Židan: Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje dveh novih arbitrov in nadaljevanje dela arbitražnega sodišča

25. septembra 2015/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Arbitražno sodišče v Haagu, ki na podlagi arbitražnega sporazuma odloča o sporu glede meje med Republiko Slovenije in Republiko Hrvaško, je imenovalo nova člana arbitražnega sodišča. To sta postala norveški in švicarski arbiter Rolf Fife in Nicolas Michel. Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje obeh manjkajočih članov arbitražnega sodišča in izražamo zadovoljstvo, da je sestava tribunala, ki odloča o sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško, znova popolna in bo lahko nadaljevala svoje delo. Rolf Fife bo v petčlanskem arbitražnem sodišču zamenjal slovenskega člana Ronnyja Abrahama, ki je odstopil v začetku avgusta, Nicolas Michel pa hrvaškega člana Budislava Vukasa, ki se je za odstop odločil nekaj dni zatem.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je imenovanje novih dveh arbitrov pozdravil. “Socialni demokrati smo zadovoljni z odločitvijo Arbitražnega sodišča v Haagu, ki je v skladu z arbitražnim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izbralo dva nova arbitra ter s tem odločilo nadaljevati svoje delo v skladu z mednarodnimi pravili. Socialni demokrati tako pričakujemo, da bo arbitražno sodišče v skladu z zavezami iz sporazuma nepristransko odločilo o meji, odločitev pa bo zavezujoča za obe državi, saj se zavedamo, da je arbitraža edina prava alternativa politiki zvijač in izsiljevanj,” je poudaril Židan.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem v DZ izpostavil zadovoljstvo, da se arbitraža nadaljuje, ob čemer upa, da bodo postopki šli v pravo smer. Sicer pa je Han nekoliko oster do Hrvaške, s katero se on osebno “sploh ne bi ukvarjal” v času tamkajšnjih volitev. “Njihove izjave so ta trenutek neracionalne. Prepirajo se z vsemi sosedami, zato se moramo tako odzvati, da se z njimi ta trenutek ne ukvarjamo,” je ocenil Han, ki še meni, da hrvaški premier Zoran Milanović ta trenutek “ni Milanović”.

PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo

25. septembra 2015/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.

Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.

V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.

Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.

Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.

Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.

Ministrica Katič nagovorila najboljše športnike SV in zaželela uspeh reprezentanci SV na svetovnih vojaških igrah v Južni Koreji

25. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem dr. Andrejem Ostermanom v Ljubljani sprejela športnice in športnike zaposlene v Slovenski vojski, ki so v zadnjem obdobju dosegli vrhunske rezultate, ter ob tej priložnosti zaželela uspeh reprezentanci Slovenske vojske, ki se bo udeležila 6. svetovnih vojaških iger Sveta za mednarodni vojaški šport (CISM).

Tekmovanje, ki ga imenujejo tudi “vojaške olimpijske igre”, bodo potekale med 2. in 11. oktobrom v Mungyeongu v Južni Koreji. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v svojem nagovoru dejala, da se zaveda pomena zaposlovanja vrhunskih športnic in športnikov v Slovenski vojski ter s tem podpore slovenskemu športu. Poudarila je, da bomo to nalogo obrambnega sistema še naprej izvajali čim učinkoviteje in jo v mogočih okvirih tudi krepili.

V nadaljevanju je športnikom in športnicam čestitala za njihove vrhunske uspehe, dosežene v poletnem obdobju, in dejala, da je nanje ponosna. Povedala je tudi, da je biti med najboljšimi v Evropi in v svetu resnično dosežek, vreden vsega spoštovanja in občudovanja. Poudarila je tudi njihovo vključenost v različne promocijske dejavnosti Slovenske vojske in humanitarne projekte. Ministrica za obrambo Katič se je športnicam in športnikom, zaposlenim v Slovenski vojski zahvalila, da na plemenit način zastopajo našo državo Republiko Slovenijo v svetu.

V poletnih mesecih so se s svojimi nastopi na svetovnih prvenstvih, evropskih igrah, evropskih prvenstvih ter v skupnih seštevkih svetovnega pokala še posebej odlikovali naslednji športnice in športniki. Kajakaš na divjih vodah Nejc Žnidarčič je skupno osvojil kar šest medalj, in sicer dve zlati in dve bronasti na evropskem prvenstvu v Banja Luki ter dve srebrni na svetovnem prvenstvu na Dunaju. Letošnjo sezono je končal še z zmago v skupnem seštevku za svetovni pokal v spustu, kar mu je uspelo že petič od leta 2009 naprej. Med tistimi, ki so osvojili najvišja mesta na evropskih igrah, ki so potekale v glavnem mestu Azerbajdžana, sta bila tudi športnik in športnica Slovenske vojske.

Tekmovalec v gimnastiki Sašo Bertoncelj je zmagal v disciplini konj z ročaji, judoistka Anamarija Klementina Velenšek pa je osvojila kar dve bronasti medalji, in sicer v posamični ter ekipni konkurenci. Anamarija Klementina Velenšek je avgusta na svetovnem prvenstvu v Kazahstanu v zahtevni konkurenci postala tudi svetovna podprvakinja. Evropski prvakinji sta postali pripadnici Športne enote Slovenske vojske Tina Mrak in Veronika Macarol, ki trenirata pod vodstvom trenerja Tomaža Čopija, ki je prav tako zaposlen v Športni enoti Slovenske vojske. Športna plezalka Mina Markovič je v Chamonixu prav tako osvojila evropski naslov in še srebrno medaljo. Mina Markovič vodi tudi v seštevku svetovnega pokala, ki še ni končan.

Tudi avgust je bil zelo uspešen za športnike, zaposlene v Slovenski vojski. Poleg že omenjenega uspeha na svetovnem prvenstvu v judu so nas s svojimi uspehi navduševali padalci in kajakaš. Člani padalske ekipe Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Matej Bečan in Borut Erjavec so v Bolgariji postali evropski prvaki v skokih na cilj. Prvo mesto so dosegli tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Senad Salkić je kot posameznik v tej razvrstitvi zasedel drugo mesto, srebrno medaljo pa je osvojil tudi na evropskem prvenstvu v skokih na cilj med posamezniki.

Kajakaš Peter Kauzer je postal zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v kajaku na divjih vodah v slalomu. Kanuist na divjih vodah Luka Božič je na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Veliki Britaniji, skupaj s kolegoma v ekipni tekmi kanuistov osvojil bronasto medaljo, ob tem je treba poudariti tudi zasluge trenerja kajakašev in kanuistov Jože Vidmarja, zaposlenega v Športni enoti Slovenske vojske. Tekmovalka v gimnastiki Teja Belak pa je septembra v končnem seštevku svetovnega pokala osvojila prvo mesto v preskoku.

Strniša na 10. Ministrskem forumu za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko

24. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

10. Ministrski forum v formatu 16+1 za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi je letos gostila Madžarska, ob robu 77. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma OMEK. Udeležili so se ga kmetijski ministri in njihovi namestniki iz 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija in Slovenija) in Kitajske. Osrednji pogovori na forumu so bili namenjeni spodbujanju dvostranskega trgovinskega in drugega sodelovanja držav 16+1. V imenu kitajske strani je prisotne nagovoril namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo Qu Dongyu, ki je poudaril, da Kitajska ogromen trg, ki ponuja možnosti za različne kmetijske proizvode. Kitajska vabi evropska podjetja, da pridejo na njihov trg, tudi v manjših količinah na posamezne segmente, kitajsko ministrstvo za kmetijstvo pa bo pri tem nudilo podporo in pomoč.
 
Državna sekretarka Tanja Strniša je v svojem nagovoru poudarila, da je Slovenija zelo zainteresirana za sodelovanje in trgovinsko menjavo s Kitajsko. Predstavila je značilnosti slovenske živilsko predelovalne industrije in poudarila, da Slovenija vidi Kitajsko kot zelo pomembnega potencialnega trgovinskega partnerja. Zato bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije in kmetijski minister mag. Dejan Židan v novembru 2015 obiskal Kitajsko, pri čemer ga bo spremljala močna gospodarska delegacija. Med drugim se bo udeležil tudi največjega kitajskega mednarodnega sejma v Fuzhouvu, ki ga je v svojem nagovoru kot največjega in najbolj vplivnega izpostavil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Qu Dongyu.  

Tema tokratnega foruma je sicer bila »Življenjski cikel hrane v Evropi in Aziji: Izboljšanje produktivnosti in transporta«. Strniša je v zvezi z vprašanjem življenjskega cikla hrane in njegovega vpliva na okolje izpostavila pomen prenosa znanja, inovacij, povezav med raziskavami in kmetijsko prakso, trajnostne rabe naravnih virov, razvoja kratkih verig in, ne nazadnje, boja proti zavržkom hrane. Državna sekretarka je omenila, da lahko s sodelovanjem na ravni 16+1 pripomoremo k skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Poudarila je, da je Slovenija tudi sicer zainteresirana za sodelovanje in bo izkoristila obstoječe platforme sodelovanja, kot so forum za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi, novoustanovljeno združenje za spodbujanje kmetijskega sodelovanja s sedežem v Bolgariji in drugi modeli sodelovanja.

Forum za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske sicer poteka od leta 2006, z namenom krepitve sodelovanja na področju kmetijstva med temi državami. Kitajska je po vrhu 16+1 v Bukarešti leta 2013 predlagala ustanovitev posebnega koordinacijskega telesa na področju kmetijstva in organizacije letnih forumov, ki bi načeloma vsako leto potekali v eni od sodelujočih držav. Po lanskem srečanju v Romuniji je letos forum že drugič potekal izven Kitajske, organizirala ga je Madžarska ob robu mednarodnega kmetijskega sejma OMEK.

Tanja Fajon: Reševanje migrantske krize na EU ravni dobiva nove obrise

24. septembra 2015/in EU, Novice /by Denis Sarkić

“Veseli me, da so EU voditelji na izrednem vrhu Unije v Bruslju le pokazali odločnost in pogum, ki sta bila v danih okoliščinah, ko se je že zdelo, da je situacija ušla izpod nadzora, nujna,” je po končanem zasedanju Evropskega Sveta povedala Tanja Fajon, podpredsednica skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, pristojna za področje migracij in podpredsednica SD.

“Dogovor o prerazporeditvi 160 tisoč migrantov ni dokončna rešitev problema, s katerim se soočamo že dolgo, a je korak v pravo smer. Pričakujem pa, da bodo nadaljnji koraki, zapisani v sklepih izrednega vrha Unije, implementirani na odgovoren, solidaren in vesten način: poglobitev sodelovanja s Turčijo, ko gre za upravljanje priseljenskih tokov, več pomoči za države v soseski EU, več finančnih sredstev enotam, kot so Europol, evropski azilni urad in Frontex, predvsem pa pomembna vloga EU kot mednarodne igralke pri reševanju krize v Siriji,” je pojasnila podpredsednica S&D Fajon.

“Prihaja čas, ko se bo pokazalo, kdo je pripravljen sodelovati pri reševanju migrantske krize in na kakšen način. Veseli me, da je Gianni Pitella, predsednik naše politične skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, včeraj zahteval odstranitev slovaškega premiera Roberta Fica iz S&D skupine. Upam, da bo podobno zahtevala tudi skupina EPP za madžarskega premierja Viktorja Orbana,” je še izpostavila evropska poslanka Fajon.

Strniša: “Nov zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti.”

23. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Državni zbor je s 57 glasovi za sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih, ki bo po oceni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana prispeval k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti so ga čakali več let. Zakon predvideva, da bo za posle zunaj rednega upravljanja po novem potrebno nižje soglasje članov kot doslej, uredili bodo nerešene dedne postopke, zakon pa ureja tudi možnost prenehanja agrarnih skupnosti. “Gre za vsebinsko in pravno zelo zahteven zakon, ki po 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem,” je na seji pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša.

Spomnila je, da je leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, vendar je zaradi previsokega zahtevanega soglasja za posle zunaj rednega upravljanja, kot je pridobitev gradbenega dovoljenja, onemogočal normalno gospodarjenje z lastnino. “Težave imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture,” je povedala državna sekretarka. Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513. “Zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti,” je dejala Strniša.

Za posle zunaj rednega upravljanja je bilo v skladu z zakonom iz leta 1994 potrebno 100-odstotno soglasje članov, pred nekaj leti pa so ga znižali na 75 odstotkov, vendar to vseh težav ni odpravilo. Novi zakon določa, da bodo lahko posle zunaj rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju, najpomembnejše odločitve pa bodo še vedno sprejemali s soglasjem. To se je zdelo zelo pomembno tudi Janku Vebru. “To je ključen premik v smer, da se izognemo težavam zaradi solastnine, ki je bila vzpostavljena leta 1994,” je dejal poslanec SD.

Ministrica za delo Kopač Mrak s spodbudami za zaposlovanje starejših v 2016 in 2017

23. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Na pobudo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak je Vlada RS določila besedilo Predloga zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Predlog Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela uvaja začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb z namenom prispevati k doseganju njihove čim hitrejše in stabilne zaposlitve, kot tudi k zmanjševanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.

Ciljno skupino predstavljajo brezposelne osebe, starejše od 55 let, ki so vsaj šest mesecev pred zaposlitvijo prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V primeru zaposlitve takšne brezposelne osebe v času veljavnosti zakona bo delodajalec ne glede na sistemske predpise, ki določajo obveznost plačila prispevkov za posamezna socialna zavarovanja, v celoti oproščen plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost (t.j. prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

Predlog tega zakona v primerjavi z že sprejetim ukrepom oprostitve plačila prispevkov delodajalca v primeru zaposlitve brezposelne osebe, mlajše od 30 let, ne zahteva zaposlitve za nedoločen čas, ampak bo lahko delodajalec omenjeno spodbudo uveljavil za vsakršno zaposlitev starejše brezposelne osebe, ne glede na čas njenega trajanja. Delodajalec bo lahko spodbudo v trajanju največ 24 mesecev uveljavljal tudi v primeru več zaporedoma in za določen čas sklenjenih pogodb o zaposlitvi, če bo oseba pri tem delodajalcu celoten čas zaposlena brez vmesnih prekinitev. Spodbudo bo mogoče izkoristiti za vse zaposlitve, sklenjene pod zakonsko določenimi pogoji v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017, in sicer največ za 24 mesecev.

Spodbudo bo lahko uveljavljal delodajalec, ki bo izpolnjeval naslednje pogoje:
– da v zadnjih treh mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov,
– da je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim in
– da pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni.

Zaradi predlagane spodbude bo priliv v socialne blagajne sicer nižji, vendar se bodo ob uvedbi spodbude na letni ravni prihodki proračuna povečali tako iz naslova dohodnine kot iz naslova vplačanih prispevkov za socialno varnost delavca, hkrati pa se bodo zmanjšali proračunski odhodki iz naslova izplačil denarnih nadomestil za primer brezposelnosti ter denarnih socialnih pomoči.

Vodstvo stranke in poslanci z župani iz vrst SD o proračunih 2016-2017 in davčni reformi

Med delovnim obiskom SD v Beli Krajini predvsem o razvojnih možnostih Pokolpja

Ministrica Katič v Radljah ob Dravi: “Gasilke in gasilci ste člani naše najbolj množične splošnoreševalne službe.”

Židan: Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje dveh novih arbitrov in nadaljevanje dela arbitražnega sodišča

PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo

Ministrica Katič nagovorila najboljše športnike SV in zaželela uspeh reprezentanci SV na svetovnih vojaških igrah v Južni Koreji

Strniša na 10. Ministrskem forumu za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko

Tanja Fajon: Reševanje migrantske krize na EU ravni dobiva nove obrise

Strniša: “Nov zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti.”

Ministrica za delo Kopač Mrak s spodbudami za zaposlovanje starejših v 2016 in 2017

Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

Volitve

Sodeluj!

Prijavi se na novice!

Forumi

Mediji

Splet