Forum starejših SD

Franc Hočevar: Še naprej želimo biti starejši aktivni državljani

/in , , /by

Predsedstvo Foruma starejših Socialnih demokratov je v luči prihajajočega 12. Kongresa razpravljalo o dosedanjih programska izhodiščih in poudarkih Foruma. »Da se oplemeniti vsebina in aktivnosti stranke, ki se na kongres pripravlja pod sloganom ‘Pogled v prihodnost’,« je poudaril predsednik FS SD mag. Franc Hočevar.

Na seji je sodeloval tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je predstavil predloge programskih in organizacijskih sprememb, s katerimi so v SD odločeni, da stranko in skupnost organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politična in varnostna tveganja.

V programskem delu je Židan izpostavil tri pakete, zeleni, razvojni in solidarni, s katerimi želijo pripravit celovit načrt za trajnostno, socialno in razvojno preobrazbo naše družbe. Socialna demokracija je ta načrt,« je poudaril Židan in izpostavil, da »ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta«, zato je po njegovih besedah potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.

Spremembe statuta pa nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan: »Politika se spreminja in se odvija tako hitro, da je včasih potrebno odločitve sprejemati zelo hitro. Da povečamo demokratičnost procesov, želimo v prihodnosti z digitalizacijo stranke omogočiti hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo mnenj s celotnim članstvom stranke in njenimi interesnimi združenji.«

V razpravi so se članice in člani predsedstva Foruma starejših osredotočili na dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Hočevar je uvodoma pojasnil, da populacija starejših še nikoli ni živela tako dobro kot sedaj. »Je pa to tudi zelo relativno, saj se ne računa na dejstvo, da bo, zaradi številnih civilizacijskih pridobitev, zmeraj več in več starejših,« je pojasnil predsednik Foruma starejših SD in dodal, da je njihov cilj predvsem zagotavljanje pogojev, da bodo starejši še lahko naprej aktivni državljani.

Na predsedstvu FS SD, kjer so sodelovali tudi predsedniki Območnih Forumov starejših SD, so prisotni izrazili zaskrbljenost, da se je zakonodaja glede dolgotrajne oskrbe prenašala na Ministrstvo za zdravje, saj po mnenju Anke Osterman, prostovoljke, dolgoletne delavke na področju socialnega varstva, nekdanje poslanke ter državne sekretarke, dolgotrajna oskrba ni bolezensko stanje, upokojenci oziroma vsi, ki se bi jih dolgotrajna oskrba dotikala, niso bolniki.

Tudi predsednik SD mag. Dejan Židan je poudaril dejstvo, da se Slovenija stara. »Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,« je povedal in obrazložil, da sam daje veliko pozornost na problematiko institucionalnega varstva starejših oseb ter številnih ostalih dejavnosti, ki bi se jih moral zakon o dolgotrajni oskrbi dotikati. »Čeprav v tem mandatu nimamo pristojnega ministrstva, je to naša skupna zaveza,« je poudaril ter pojasnil dejavnosti Socialnih demokratov na tem področju.

Ob koncu je predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan ponovil povabilo na kongres stranke, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2019, v Velenju in je odprt za celotno članstvo.

Zbor socialne demokracije v Mariboru

Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD

/in , , , /by

Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”

Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.

Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”

Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.

Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”

Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.

Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.

Manj prižganih sveč za manj odpadkov

Z zmanjšanjem uporabe sveč prispevamo k zmanjšanju odpadkov

/in , , , /by

Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak sta v tem tednu na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovila poslanski vprašanji v zvezi z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadno embalažo. Ker se bliža dan spomina na mrtve, ko sicer z običaji na simbolen način pokažemo spoštovanje do umrlih, se hkrati drastično poveča uporaba nagrobnih sveč, ki predstavljajo velik okoljski problem, pa tudi veliko težav pri upravljalcih pokopališč in izvajalcih občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Poslanca SD sta opozorila, da se bomo počasi vsi skupaj morali bolj zavedati, da imamo resen problem z odpadki. Ne samo z nagrobnimi svečami, ampak tudi z ostalimi kupi odpadne embalaže, ki se kopičijo na odlagališčih. 

Poslanec Knežak je ob tem izpostavil tudi vprašanje, “s katerimi konkretnimi ukrepi bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo, da se bi poraba nagrobnih sveč v Sloveniji zmanjšala?” Na seji Državnega zbora je tako minister Zajc poslancu Knežaku na zastavljeno ustno vprašanje v odgovoru priznal, da je problematika z odpadki v Sloveniji obširna in težka. Cilj lani sprejetega interventnega zakona je bil odpeljati 14 tisoč ton odpadne embalaže. Minister Zajc je odgovoril, da se je večina embalaže odpeljala, da pa na odvoz še vedno čaka 3.200 ton odpadne embalaže, od tega za 2.400 ton država še nima izvajalca, ki bi to embalažo odpeljal in zato okoljsko ministrstvo ponavlja razpis. Prav tako državi še ni uspelo odpeljati za 695 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč. 

Zaradi vse večje problematike odpadnih nagrobnih sveč in odpadne embalaže je poslanec Matjaž Nemec ministra za okolje in prostor Simona Zajca v pisnem poslanskem vprašanju dodatno povprašal, “do kdaj bo potekal ponovljen postopek javnega razpisa za prijavo izvajalcev za odvoz odpadne embalaže in nagrobnih sveč za del osrednjeslovenske in primorsko-notranjske regije, koliko ton odpadne embalaže, ki zapade pod interventni zakon je že bilo odpeljane in koliko ton odpadne embalaže še čaka na odvoz, kako je z odvozom letošnje odpadne embalažo iz komunale Nova Gorica ter ali družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajo embalažo redno po objavljenih deležih?”

Poslanec Matjaž Nemec je ob tem izpostavil, da se zaveda dejstva, da je problematika z odpadki problem svetovnih razsežnosti. “Vendar me vseeno zelo skrbi dejstvo, da se količina odpadne embalaže v Sloveniji še kar nevarno kopiči. Podatki namreč kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala iz 53. 000 ton na 105.000 ton,” je opozoril Nemec. Poslanec SD je spomnil tudi na dejstvo, da Evropska komisija toži Slovenijo pred evropskim sodiščem zaradi 21 odlagališč odpadkov. “Osem od teh jih še vedno nismo zaprli, za kar nam grozi celo milijonska kazen,” je poudaril Nemec in ob tem dodal, “da se nam tudi v tujini zapirajo vrata, zato je dejstvo, da bomo morali v Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke”.

Ministra za okolje in prostor je zato poslanec SD še vprašal, “do kdaj ministrstvo načrtuje zaprtje tudi teh ostalih 8 odlagališč odpadkov, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija sama poskrbela za svoje odpadke ter kako je z gradnjo novih sežigalnic oz. z nadgradnjo obstoječih obratov in do kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo vključeval tudi vse naštete pripombe poslane v javni obravnavi?”

Socialni demokrati se dobro zavedamo, da je hitrejše reševanje okoljske problematike izjemnega pomena za prihodnost, zato tudi v naš prenovljen program stranke, ki ga bomo sprejemali 9. novembra na Kongresu SD v Velenju, jasno opredeljujemo ključne izzive in naše rešitve na področju okoljsko-podnebnih politik. Socialni demokrati se zavedamo, da je potrebno takojšnje ukrepanje proti okoljsko-podnebni krizi, proti dodatnemu obremenjevanju in uničevanju okolja ter naravnih virov ter boj proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti in kopičenja odpadkov. Menimo tudi, da ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali naše odpadke izvažati v druge dele sveta, saj to ni rešitev za planet, ki si ga vsi skupaj delimo.

Zbor socialne demokracije v Kranju

Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo

/in , , , /by

V Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.

Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.

Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.

Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.

V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.

Dr. Jernej Pikalo

Pikalo v Kjotu predlagal oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora

/in , , , /by

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Okrogla miza ministrov, pristojnih za znanost in tehnologijo, se je odvijala na temo mednarodnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja skozi znanost, tehnologijo in inovacije. V sklopu delovnega obiska Japonske je Pikalo opravil še številna bilateralna srečanja in obiskal Univerzo v Tsukubi ter KEK institut.

Japonska vlada je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ustanovila središče za promocijo le-teh in je tako lahko za vzgled pri strukturiranju ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, je dejal minister. Večina današnjih glavnih izzivov je globalne narave, zato jih lahko naslavljamo in rešujemo zgolj s skupnim prispevkom, ukrepi in aktivnostmi držav. Nobena posamezna država teh izzivov ne more razrešiti sama. Zato je dr. Pikalo za naslavljanje ciljev trajnostnega razvoja predlagal, po vzoru Evropskega raziskovalnega prostora, oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora.

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil dr. Jernej Pikalo.

»Oblikovanje omenjenega prostora predvideva že deklaracija iz Lunda in nam zagotavlja okvir za sodelovanje med državami pri skupnem razreševanju temeljnih izzivov družbe, ki jih lahko rešimo zgolj z uporabo znanstvenih dognanj in inovacij,« je dejal minister dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da je Vlada Republike Slovenije osredotočena na cilje, ki v ospredje postavljajo človeka, družbo in njune potrebe, zato verjamemo, da je potrebno tudi na področju znanosti ustrezno vlogo dati humanističnemu in družboslovnemu raziskovanju.

Ob robu STS foruma v Kjotu, je Pikalo opravil več bilateralnih srečanj. Z rektorjem univerze v Kjotu dr. Juichijem Yamagiwo sta sodelovanje med slovenskimi in japonskimi visokošolskimi institucijami ocenila za zadovoljivo in se strinjala, da omogoča še številne priložnosti za krepitev in širitev sodelovanja. Prioritete Univerze v Kyotu se odlično ujemajo s prioritetami Slovenije in njenih institucij. Priložnost za sodelovanje pa predstavlja tudi skorajšnja ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo deloval v Ljubljani.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v sklopu obiska srečal tudi s predsednikom Foruma za znanost in tehnologijo Koji Omijem, kjer je pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo ter Forumom za znanost in tehnologijo. Slovenija letos na njem sodeluje tudi z dvema mladima raziskovalcema v programu bodočih voditeljev. Delovni obisk je Pikalo sklenil še z ogledom in srečanjem na Univerzi v Tsukubi in KEK inštitutu, ki se ukvarja z jedrsko fiziko.

Dejan Židan na F3ŽO

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

/in , , /by

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

Zbor socialne demokracije v Slovenj Gradcu

Zbor v Slovenj Gradcu: “Brez socialnega dialoga je kapitalizem močnejši.”

/in , , , /by

Danes se je v Slovenj Gradcu nadaljeval krog pogovorov s članstvom pred novembrskih kongresom. Osrednje vprašanje teh pogovorov je, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je uvodoma izrazil obžalovanje zaradi odstopa prve sindikalistke Lidije Jerkič z mesta predsednice Ekonomsko – socialnega sveta. “To je slab signal. Socialni demokrati si bomo še naprej prizadevali za povrnitev dialoga med vsemi socialnimi partnerji,” je dejal Židan in pozval vse partnerje, da nadaljujejo socialni dialog. V svojem nastopu je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. Novi izzivi pa po njegovih besedah od SD terjajo, da svoja prizadevanja razširi na nova področja: “Spremembe se dogajajo. Njihovo aktivno upravljanje je edina pot, da se razvijemo v trajnostno družbo. Zato trije paketi: zeleni, razvojni in socialni.”

Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.” Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. Kot najpomembnejši del socialnega paketa je poudaril nujnost, da sisteme socialnega zavarovanja zastavimo tako, da bodo zagotavljali blaginjo in varnost tudi v prihodnjih desetletjih.

Tomi Godec, namestnik glavnega tajnika stranke, je v Slovenj Gradcu predstavil načrtovane organizacijske spremembe, pri tem pa izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnimi organizacijami, stranko pa organizacijsko krepijo za nove izzive pred nami.

V današnjem panelu so sodelovali evropski poslanec dr. Milan Brglez, predsednica Ženskega foruma in državna sekretarka Martina Vuk in vodja strankinega strokovnega sveta za okolje mag. Tanja Bolte. Brglez se je navezal na današnja dogajanja v Ekonomsko – socialnem svetu in poudaril, da “smo brez socialnega dialoga šibkejši, kapitalizem pa močnejši. Brez socialnega dialoga, ki lahko edini gradi soglasja namesto konflikta okoli ključnih razvojnih in socialnih vprašanj, ne moremo napredovati.” Tudi v Evropski uniji vidi Brglez po nekaj mesecih dela v Bruslju in Strassbourgu nujnost, da se borimo za svoje cilje, pri tem pa je potrebno odločneje zagovarjati socialno pravičnost in na vrh prioritet postaviti podnebne spremembe.

Martina Vuk je poudarila, da ima Slovenija odličen šolski sistem, ki izobražuje mladino, da razmišlja o prihodnosti. Pri tem je pozdravila “organiziranje mladih, ki na shodih opozarjajo na takojšnje ukrepanje glede boja s podnebnimi spremembami. Na vseh nas je, da jih slišimo in ukrepamo.”

Na to se je navezala tudi mag. Tanja Bolte in poudarila, da smo naredili velik napredek v razumevanju resnosti podnebnih sprememb. Kot direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila načrte za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, odgovarjala pa je tudi na druga vprašanja o perečih okoljskih problemih na Koroškem.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v ponedeljek, 30. septembra 2019, ob 18. uri v Dominikanskem samostanu na Ptuju.

V Kopru o upravljanju sprememb zato, da Slovenijo pripravimo na prihodnost

/in , , , /by

V Kopru se je v ponedeljek, 23. septembra, nadaljevala predkongresna turneja, na kateri se Socialni demokrati s članstvom pogovarjamo o izzivih pred Slovenijo in vprašanju, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Uvodoma je polno Zeleno dvorano koprskega Obrtniškega doma pozdravil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je dejal, da stranke sestavpljajo ljudje. “Če so v stranki dobri ljudje, nastanejo dobre ideje in dobri programi,” je poudaril Bržan in zaželel partnerjem v SD uspešno nadaljevanje njene zgodbe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. “Zato smo še danes vodilni pri boju za socialne pravice, a pred novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe, hočemo na novo opredeliti tudi svojo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in povezano družbo.”

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti.

“Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami,” pravi Židan. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času. Tako kot imajo mediji svojo vlogo v demokraciji, imajo stranke nalogo skrbeti za organiziran in vključujoč demokratični proces. “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan,” je poudaril Levanič. Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

Zbor socialne demokracije v Kopru se je sklenil z aktivnim pogovorom, na katerem so skupaj s publiko sodelovali dr. Patrick Vlačič, Gregor Strojin, dr. Anja Kopač in Tin Kampl.

“Vse spremembe lahko upravljamo le skupaj. Politika upravlja z države, a to je mogoče le z zaupanjem ljudi. Zato danes prosperirajo preproste, a kratkoročne rešitve, medtem ko se dolgoročni izzivi puščajo ob strani,” je opozorila dr. Anja Kopač, pri tem pa navedla spremembe v socialnih sistemih, kot so pokojninsko, zdravstveno ali zavarovanje za primer brezposelnosti ali oskrbo v starosti. “Če hočemo, da ti sistemi varnosti vzdržijo, potrebujemo rešitve v smeri enotne pogodbe o zaposlitvi in univerzalnega socialnega zavarovanja,” je podarila Kopačeva.

Dr. Patrick Vlačič je opozoril, da ni potrebno biti znanstvenik, da vidiš veliko obremenjevanje narave. “Narava je krhka, mi Primorci pa smo to lahko videli letos poleti, ko zaradi okoljske katastrofe naenkrat nismo mogli piti vode iz pipe, in kjer je oskrba z vodo resen izziv za naprej.” Pozdravil je zeleni zasuk stranke, saj sedanji čas terja nove odgovore in tudi nove poti do ljudi in rešitev, ki jih potrebujejo za svoja življenja.

Mag. Mojca Kleva Kekuš je celoto strankinih namer zaobjela z ambicijo, da “zagotovimo visoko kakovost življenja, zato pa je potrebno povezati vsebino in organiziranost stranke.” V kritičnem nagovoru je pozdravila načrtovane programske in organizacijske spremembe: “Dobro organizirana stranka je potrebna, ker imamo tudi tukaj, na Obali in drugod, dobre ideje in dobre rešitve, med ljudmi in na tem svetu pa živimo z odprtimi srci in odprtimi očmi.”

Tin Kampl je dejal, da je naše osrednje vprašanje “Zakaj?”. Odgovor na to so naše sanje in vizija. To vidi kot najpomembnejši mobilizacijski faktor, da se družba poveže in nagovori mlade, da se povezano nagovori probleme, kot sta prekarnost ali pomanjkanje stanovanj za mlade: “Mladim ljudem moramo zagotoviti prehod na trg dela, stabilne in varne zaposlitve ter dostop do stanovanj, ker odsotnost rešitev ogroža celoten sistem socialne varnosti kot bistva povezanosti naše družbe.”

Gregor Strojin, sicer državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, je opisal svojo življenjsko pot in pri tem kot svoje politično vodilo navedel ambicijo, da bi tudi njegovi otroci imeli enake možnosti, kot jih je imel sam. Opisal je sprejete in načrtovane spremembe na področju pravosodja in ocenil, kako je boljše funkcioniranje pravne države pomembno za pravičnost v družbi: “Če bo prišlo tukaj do rezultatov, bo to koristilo tudi gospodarstvu in ljudem.” Omenil je tudi, da ima Slovenija eno od najbolj naprednih držav, tudi na področju varovanju okolja, a da na mnogih področjih ni sodne prakse. Zato je opozoril na pomen organizirane družbe ljudi, ki se v lokalnih okoljih na praven način borijo za svoje cilje.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v petek, 27. septembra, ob 18. uri v prostorih Hostla v Slovenj Gradcu.

V Ljubljani začetek predkongresne turneje Socialnih demokratov

/in , , , /by

SD je s posvetom v Ljubljani začela serijo razprav pred novembrskim kongresom. Do tedaj bodo oblikovali izhodišča novega programa in z njim začrtali proces programske prenove, da bo stranka odgovorila na izzive družbe, je pojasnil prvak stranke Dejan Židan. Med osrednjimi vsebinskimi sklopi razprave je navedel zeleni, razvojni in socialni paket.

Bistveno vprašanje prihodnosti skupnosti je po Židanovih besedah, kako izgraditi trajnostno družbo, ki bo odpravljala neenakosti. Družba je namreč po njegovem prepričanju v fazi sprememb, tako okoljskih, ekonomskih, socialnih, političnih, tehnoloških in varnostnih, med temi izzivi pa je treba na novo domisliti vlogo Slovenije znotraj mednarodne skupnosti. “Takšne spremembe so lahko vir groženj, lahko se jih bojimo, lahko pa jih upravljamo,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

V SD te spremembe naslavljajo s tremi vsebinskimi sklopi, in sicer z zelenim paketom, razvojnim paketom in socialnim paketom, je navedel predsednik SD. V kontekstu prvega sklopa je Židan ocenil, da podnebna kriza nikjer, razen v Sloveniji in v ZDA, ni ideološko vprašanje. Naloga SD je, da tudi v Sloveniji okoljsko oziroma podnebno vprašanje uvrstimo med najpomembnejša. Razprava o podnebni politiki pomeni tudi razpravo o preobrazbi gospodarstva in energetike, razpravo o samooskrbi na vseh področjih našega življenja, je poudaril Židan. Prav tako pa razpravo o okoljski politiki lahko razumemo kot razpravo o etični drži stranke in družbe nasploh.

Med bistvenimi postavkami razvojnega paketa je Židan izpostavil povečevanje sredstev za znanost in razvoj, pa tudi osrednje mesto kulture v slovenski družbi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s četrtkovo potrditvijo zakona o kulturnem evru na vladi. “Vsaka družba si mora postaviti prioritete,” je poudaril prvak SD. Kot je opozoril, je nesprejemljivo, da v Sloveniji živi kar 120.000 upokojencev, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, in da država še ni vzpostavila solidarnostnega sistema. Tako je med prihodnjimi ukrepi v sklopu socialnega paketa navedel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njegovi napovedi spisan do konca leta.

Pred programsko-statutarnim kongresom, ki bo 9. novembra v Velenju, se bo v različnih slovenskih mestih zvrstilo še več podobnih posvetov, zadnji bo 25. oktobra v Mariboru. Kot je še napovedal Židan, bodo na kongresu s programskim dokumentom začrtali proces prenove programa, da bo ta ustrezno odgovarjal na izzive sodobne družbe.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru.

Prirejeno po STA.

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

/in , , , /by

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link

Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!