Pisma ob policijski uri. Kritičen izbor misli članic in članov Socialnih demokratov.
Očitno se Janševa tretja vlada podobno kot na pravno državo, spoštovanje neodvisnosti sodstva, medijev in podobnih svoboščin, požvižga tudi na javnofinančna pravila. Nadaljuje se neodgovorno povečanje primanjkljajev in očitno namerava postati Janševa vlada “prva v prirastu javnega dolga v BDP” v EU. Le še vprašanje nekaj mesecev je, da bo dolg segel preko 90% BDP.
Da je naš zdravstveni sistem potreben resnih posodobitev, se verjetno strinjamo vsi. Ključno vprašanje na tem mestu je: kakšne naj bi te bile? Posodobitve zdravstvenega sistema, ki vodijo v privatizacijo, so korak v napačno smer.
Ker je obvladovanje te epidemije prevzela politika ali politična stroka, ki v javnosti uživa zelo nizko stopnjo zaupanja, je tudi precepljenost temu primerna. Politike v tem trenutku ne moremo spremeniti, lahko pa smo družbeno bolj odgovorni in solidarni, kot je politika sama. Pomembno je tudi, da se družba ne polarizira na cepljene in necepljene, kot nas želijo razdeliti vladajoči. Bodimo strpni drug do drugega, ne glede na to, kaj si kdo misli in čuti do cepljenja.
Stroko, nevladne organizacije in politiko čaka veliko dela, veliko potrpežljivosti in veliko kompromisov. Energetski prehod je priložnost in nevarnost. Da dosežemo podnebne in zelene cilje, potrebujemo vso pamet, široko javno razpravo in najboljše možno upravljanje.
V družbi moramo vzpostaviti novo zaupanje in to lahko naredijo le ljudje na volitvah. Brez tega zaupanja ne bomo mogli premagati ne epidemije in ne sprostiti izjemnega razvojnega potenciala, ki ga ima Slovenija. Nedelja je jasno pokazala, da ljudje sprejemajo dobre odločitve, ko dobijo za to priložnost.
Pišemo pisma sosedom. Na roko, s svojimi besedami. Pišejo jih ljudje, ki iskreno verjamejo, da je drugače mogoče. In jaz zaradi njih vseh verjamem, da nam bo na referendumu uspelo zbrati 340.000 glasov PROTI.
Ne glede na svoje delo bomo na koncu deležni besed o »uspešnem predsedovanju in najboljših odnosih«. To je običajna diplomatska vljudnost in njenega pomena ne gre precenjevati. Sama si želim, da bi to vljudnost presegli – s pravim delom za prave evropske ideje. Ponosna bi bila, če bi se Slovenija pri tem resnično izkazala in požela pravo priznanje v mednarodni skupnosti. Žal sem iz dneva v dan manj prepričana, da je to še mogoče.
Slovenija, potrebna si sprememb. Ker si zaslužiš bolje. Zdaj si v najboljših letih. Si ustvarjalna in pametna. Znaš trdo delati. Kdor te od zunaj spozna, se zaljubi v tvoje lepote, gostoljublje in pamet. Čas je, da dobiš krila, poženeš globlje korenine razvoja, prelomiš nasprotja preteklosti in se varna in pogumna zazreš v naslednja tridesetletja.
Naj bo zato 30. rojstni dan razumljen kot mejnik za nov začetek. Za spremembo. Praznujmo z vsem in zaradi vsega, kar imamo dobrega. Ker tega ni malo. Dajmo spet zalet viziji, optimizmu, volji do življenja, veri, da je vse mogoče. Slovenija to potrebuje. Oživimo! Poletimo!
Glede na to, da se vlada požvižga na veljavni pravni red in ustvarja vzporednega, bo seveda zlahka ignorirala tudi rezultat referenduma. Nekoč so take kršilce postave namakali v vodo. Povem za prijatelje: Ljubljanica še vedno teče. Tudi zato je treba vodo ohraniti svobodno in dostopno.
