Han s poslanskim vprašanjem opozoril na zaostrovanje pogojev potrošniških posojil

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je danes ministru za finance zastavil poslansko vprašanje o zaostrovanju pogojev za kreditiranje prebivalstva, ki stopijo v veljavo s 1. novembrom letos. Han ministra vprašuje, kakšne bodo posledice tega ukrepa za ljudi, saj je Banka Slovenije z novimi ukrepi bankam naložila omejitev ročnosti potrošniških kreditov na 7 let ter zmanjšanje najvišje dovoljene mesečne obremenitve kreditojemalcev, ne le glede na njihove mesečne dohodke, temveč celo glede na število otrok.

Pri tem je Matjaž Han v imenu poslanske skupine SD poudaril, da se zaveda škodljivih posledic, ki jih imajo prekomerna kreditna tveganja na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem, pri tem pa je spomnin na zadnjo globalno finančno krizo, ko so finančne ustanove s špekulativnim vezanjem izvedenih finančnih instrumentov  skoraj dotolkle svetovno gospodarstvo, standard prebivalstva razvitega sveta pa za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Han: “Toda krize niso povzročili ljudje, ki bi brezbrižno najemali potrošniška posojila! So pa vzroki za njen začetek tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja,” je v poslanskem vprašanju poudaril Han.

Tudi v Evropi in v Sloveniji je bil začetek krize povezan s pretiranim in visoko tveganim zadolževanjem – a ne prebivalstva in potrošnikov, temveč podjetij in njihovih lastnikov, ki so tvegana in slabo zavarovana posojila najemali za tržne špekulacije. Banke in druge finančne ustanove teh tveganj niso blažile, temveč so v želji po večjem dobičku  kreditojemalce aktivno vzpodbujale k prevzemanju previsokih tveganj. Ko so se njihova kritja izkazala za nezadostna, pa so morale nastale luknje pokriti države davkoplačevalci, ki se jim danes omejuje dostop do običajnih kreditov.

Kljub temu, da se zaveda pomena neodvisnosti centralne banke, je Matjaž Han ministra za finance spomnil na odgovornost do ljudi, katerih finančni položaj se bo z uveljavitvijo tega ukrepa poslabšal. Zato mu je predlagal, da od Banke Slovenije pridobi pojasila za sprejete ukrepe, pa tudi, da na seji sveta Banke Slovenije, predlaga pripravo ocene sorazmernosti tega ukrepa oziroma njegovo omilitev, če se izkaže, da je prekomeren glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.

S potrošniškimi krediti mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Glede na izračune, ki so te dni zaokrožili v javnosti, se zdi, da bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, s tem pa jim bo tudi odvzeta možnost, da s kreditom pomagajo sebi in svojim bližnjim. Pri tem nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. To dokazuje tudi zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018, ki navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Han je ministra za financa tako vprašal, kakšne bodo posledice uvedbe tega ukrepa na prebivalce, katerih letni dohodki so manjši od dveh povprečnih plač, pa tudi, kako bo pomagal staršem (zaradi dodatnega znižanja možne kreditne obremenitve na račun števila otrok) ter upokojencem z nizkimi dohodki, ki jim bo dostop do kreditov na popolnoma onemogočen. Hana zanima, kako resna so po oceni ministra tveganja za stabilnost bančnega sistema zaradi trenutne dostopnosti potrošniških posojil in kaj bo storil za zajezitev strme rasti cen nepremičnin, ki po poročilu centralne banke že predstavlja tveganje za stabilnost bančnega sistema in poganja potrebe po visokih nepremičninskih kreditih.

Matjaž Han je v vprašanju opozoril tudi na možnost, da bo zaostritev kreditnih pogojev povečala posojilno aktivnost na sekundarnih in nereguliranih trgih, pri tem pa je ministra za finance vprašal, kako bo to preprečeval in kakšne ukrepe načrtuje za pomoč potrošnikom, ki zaradi osebne stiske ne bodo imeli drugih možnosti, kot da se zadolžijo pri tovrstnih ponudnikih s pogosto oderuškimi obrestmi.