Evropske volitve so prinesle zmago proevropskih političnih sil. Kljub temu da so se ljudje, tudi skozi rezultat teh volitev, jasno izrekli za Evropsko unijo prostega pretoka ljudi, storitev, blaga in kapitala ter Evropsko unijo sožitja in solidarnosti med narodi, pa prelomne volitve niso s političnega prizorišča umaknile združeni in solidarni Evropi nenaklonjenih populistov. Ti za dosego svojih ciljev zlorabljajo občutke strahu, kot orodje za svoje cilje pa grožnje s ponovnim vzpostavljanjem meja in zidov med državami in ljudmi.
Tako smo ponovno soočeni s poskusi, žal tudi ob sodelovanju na slovenski strani, da se na območju, ki je desetletja trpelo delitev na tiste “na tej in oni strani žice” in je šele leta 2004 zadihalo v celoti, s polnimi pljuči, postavijo mejni nadzori ter se s tem ponovno omejuje prosti pretok ljudi. Ko je Romano Prodi 1. maja 2004 Slovenkam in Slovencem rekel: “Dobrodošli v Evropi”, ni mislil na takšno Evropo.
Sam sem vedno zavračal, zavračam in bom zavračal populizem in ceneno nabiranje političnih glasov. Zato zavračam tudi populizem italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, ki skuša, da bi prikril resnost poslabšanja gospodarske situacije v Italiji in nezmožnost aktualne vlade, da to situacijo primerno rešuje, z aktivacijo strahu med ljudmi in občutkom nacionalne ogroženosti, ponovno vzpostaviti umetne delitve, proti katerim smo se skupaj, na obeh straneh slovensko-italijanske meje, borili desetletja. Nujno je, da države vse napore za obvladovanje migracijskih izzivov rešujemo skupaj, vendar na zunanjih mejah Evropske unije. Zato pričakujemo, da bo Slovenija skupaj z drugimi državami članicami naredila dodaten napor za to, da bo skupno varovanje zunanjih meja EU zaživelo v najkrajšem času. Takrat tudi ne bo izgovorov za takšne ali drugačne kontrole na notranjih mejah.
Ni prvič, da politik, ki mu ni tuje spreminjanje svoje politične orientacije, vrednot in zgodovinskih dejstev, išče zunanje sovražnike. Dejstvo je, da na mejah Slovenije, Avstrije in Italije ni prav nobenih izrednih razmer ali kakršnekoli situacije in okoliščin, ki bi zahtevale poseganje po radikalnih suspenzih pravice gibanja, zapiranja meja in ponovnega uvajanja vojaško-policijskih nadzorov nad gibanjem ljudi. Četudi bi bile te enote skupne, so nepotrebne, velik korak v napačno smer in predvsem resno ogrožajo temelje Evropske unije in njenih največjih dosežkov: miru in sožitja med narodi.
Sam in slovenski Socialni demokrati, skupaj z naprednimi silami v Evropi, želimo svobodno Evropo, ki se bo soočala z resnimi izzivi, ki zadevajo vse prebivalstvo: dostop do kakovostnih javnih storitev, odpravljanje davčnih utaj, spopadanje in odpravljanje z organiziranim kriminalom, odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnega življenja ljudi ter varovanje okolja. Vse to ima prednost pred bojem z »namišljenimi sovražniki«, ki so vedno priročno orodje za preusmerjanje pozornosti od realnih problemov ljudi.
Na Salvinija in njegove ukrepe Socialni demokrati ne pristajamo. In tudi ne mislimo biti tiho. Niti ob njihovi omembi. Kaj šele, če bi se zares udejanjili. Prav tako ne pristajamo na odnos slovenskega Ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da je nadzor na italijanskih mejah, notranja stvar Italije. Pravno in politično to stališče ne drži, skregano pa je tudi z zdravo kmečko pametjo. Odprava nadzora na notranjih mejah je bila pridobitev Evropske unije in 500 milijonov njenih državljank in državljanov, morebitna ponovna uvedba nadzora zato ni »stvar Italije«, ampak stvar EU (in s tem tudi naše, domače politike). Saj gre za naše ljudi in za vse nas.
Socialni demokrati bomo, kot smo vedno do sedaj, stopili v obrambo svobode gibanje in svobode misli. Ne gre samo vrednote, ki jih zagovarjamo le v SD. To so vrednote evropske civilizacije. Pridobitve, ki jih ne smemo in ne moremo zavreči. Zanje smo se borili v preteklosti in zanje smo se še vedno in povsod pripravljeni boriti. Svoboden je namreč tisti, ki svobode ni pripravljen (pre)dati. Za nič na svetu.
dr. Milan Brglez
evropski poslanec S&D in predsednik Konference SD
Prvi koraki za celovito prenovo ljubljanske Drame
/in Aktualno, Lokalno, Novice, Vlada /by Denis SarkićV Drama Kavarni v Ljubljani se je odvila predstavitev projekta izvedbe projektiranja in vodenja aktivnosti za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana. Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je izrazil hvaležnost ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču, da je prepoznal pomembnost obnove ljubljanske Drame.
Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto je poudarila, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s katerim kulturno ministrstvu uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo,« je še dodala mag. Culetto.
Uresničujejo se dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča
Projekt Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama Ljubljana se je uvrstil v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 na seji vlade 18. junija letos. V tem tednu je SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti, ki so z idejno rešitvijo zmagali na javnem natečaju leta 2017, že podpisala pogodbo o pripravi projektne dokumentacije, s čimer se uresničujejo dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča, ki s svojo uprizoritveno kakovostjo in prvovrstnim ansamblom zasleduje najvišje mednarodne standarde.
Ministrstvu za kulturo bo v tem mandatu zagotovilo 3 milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije – do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Ker gre za kompleksno prenovo na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bo priprava dokumentacije zaključena v letu 2021, sledil pa bo pričetek gradbeno-obrtniških del.
Minister za kulturo mag. Zoran Poznič ob tem izpostavlja, da gre za odgovoren pristop k varovanju javne kulturne infrastrukture, predvsem pa za uresničevanje javnega interesa na polju najžlahtnejših uprizoritvenih dejavnosti na Slovenskem. »Arhitekturna rešitev bo zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter prizidka,« še poudarja.
Odločen odgovor na tožbo Evropske komisije zaradi bančne sanacije
/in Aktualno, EU, Novice, Vlada /by mfMinistrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila vladni odgovor na tožbo Evropske komisije, ki Slovenijo toži zaradi hišnih preiskav na sedežu Banke Slovenije. V odgovoru na tožbo Slovenija zavrača očitek o kršitvi nedotakljivosti arhivov Evropske unije, pa tudi očitek, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja. Slovenija se je v odgovoru jasno opredelila do suverene pravice preganjanja kaznivih dejanj in poudarila neodvisnost organov pregona.
Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. “Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene. Odločno pa je potrebno zavrniti tudi načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala,” je ob predstavitvi odgovorna na tožbo povedala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič.
SD kot nesprejemljivo ocenjuje stališče Evropske komisije in Evropske centralne banke, po katerem dokumenti, povezani z izvajanjem nalog evrosistema v prostorih Banke Slovenije, uživajo zaščito po pravu EU kot del arhiva ECB. Za SD je tovrstno stališče še posebej problematično zaradi praktičnega dejstva, da bi bilo za preiskavo torej potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.
V SD zato menijo, da se preprosto ni mogoče sprijazniti, da Slovenija ne bi smela, na svojem ozemlju, v prostorih Banke Slovenije, preiskovati potencialnih kaznivih dejanj. Andreja Katič je prepričana, da je “avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen.”
Pristop, ki ga je ubrala Evropska komisija, je za SD sporen z vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. “Sodba Sodišča EU bo pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, hkrati pa bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice,” še dodajajo v SD.
Socialni demokrati pozdravljajo odziv Andreje Katič na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, saj je odgovorno do državljanov, da se okoliščine in odgovornost za potek bančne sanacije raziščejo, ker morajo pravica, pravna država in zakoni veljati za vse enako. Tudi za banke in veliki kapital.
Židan v čestitki Sassoliju o skupni odgovornosti za spremembe
/in Aktualno, EU, Novice /by mfPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v čestitki Davidu Marii Sessoliju, novoizvoljenemu predsedniku Evropskega parlamenta, zapisal, da “mnoge Evropejke in Evropejci zrejo v Evropski parlament z upanjem, da bo v novih okoliščinah sposoben odgovoriti na številne izzive pred nami.” Pri tem je spomnil, da je tudi SD skupaj z drugimi evropskimi naprednimi silami ljudem obljubili celovit odgovor na povezana ekonomska, okoljska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Evropo in svetom. “Tem obljubam smo in bomo zvesti,” dodaja Židan.
Svojemu tovarišu s sestrske, italijanske Partido Democratico, je izrazil prepričanje, da bo kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta: “Tvoja dosedanja življenjska pot nam daje upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile pozicije ljudem, ki krepijo dvome, da bo nova komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi.”
Židan je v pismu podčrtal skupne evropske vrednote antifašizma, enakosti vseh državljank in državljanov, vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter poudaril, da je evropska ideja v samem bistvu ideja o enakosti in vzajemnem spoštovanju držav, ki morajo biti pravično zastopane tudi pri upravljanju skupne evropske prihodnosti, brez elitizma, koncentracije moči, novih ali starih delitev. Opozoril je, da evropski skupnosti kot edinstvenemu in največjemu primeru sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini grozijo nevarnosti, če se bo odpovedala svojim vrednostnim temeljem, na kar so nakazovale izjave in ravnanja sedaj že bivšega predsednika EP Tajanija.
Židan je pri tem Sassoliju poudaril, da v njegovi izvolitvi “vidimo jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeni Evropo enako močno in predano, kot je to skupaj z nami obljubila pred evropskimi volitvami.” Čestitko je Židan zaključil z željo, da bo Sassoli pri svojem delu uspešen, da se Evropa spremeni in postane bolj napredna, solidarna, demokratična, trajnostna in pravična.
Foto: AP
SD ostro obsoja organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani
/in Aktualno, Novice /by mfSocialni demokrati ostro obsojamo več kot očitno organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani, ki so trajne priče naše skupne zgodovine. Iz te zgodovine se namreč vsak dan učimo, pa naj gre za še tako kontroverzne trenutke, da bi v prihodnosti znali ravnati drugače, da bi preprečili trpljenje, da bi kot družba napredovali.
Ne glede na posameznikova prepričanja nima nihče pravice skruniti skupnega spomina, ki je naša skupna osnova za pogled v prihodnost. Morda na različna obdobja zgodovine gledamo različno, zato se o tem pogovarjamo in skozi enotnost v sedanjosti celimo rane preteklosti. Različnost pa ne sme nikoli legitimirati skrunitev pomnikov skupne zgodovine.
Ob tem sprašujemo, v kakšni stiski so ljudje, ki načrtno oskrunijo spomenik človeka, ki je bil sestreljen med prevozom kruha, in se je, kot vojak JNA, dogovarjal za prestop v vrste Teritorialne obrambe. Če je to dejanje klic na pomoč, potem javno sporočamo, da so naša vrata odprta za vse, ki jo potrebujejo. Drugače namreč ni mogoče razložiti skrunitve spomenika predsedniku prve slovenske vlade ali pa spomenika revolucije, ki je prinesla socialno, ekonomsko in narodno osvoboditev Slovencev.
Socialni demokrati se zavedamo, da so izkušnje polpretekle zgodovine za marsikoga neskončno boleče, vendar skrunitve ne bodo prinesle pomiritve in enotnosti. Spoštovanje preteklosti in njenih naukov, sodelovanje v sedanjosti in skupno iskanje poti v prihodnost je naša edina pot. Spomenik naj spominjajo in opominjajo, naša dejanja pa naj potrjujejo, da smo se iz naukov zgodovine česa naučili in smo danes zato boljši.
Podnebni posvet za odločno ukrepanje: “Nimamo planeta B”
/in Aktualno, Novice /by mfV predsedniški palači je predsednik republike Borut Pahor organiziral nadaljevalni posvet o podnebni prihodnosti z namenom, da poveže znanost, civilno družbo in politiko v skupni projekt priprave dobre, uresničljive in trajnostne podnebne strategije. V imenu Socialnih demokratov se je posveta udeležil dr. Jernej Pikalo, ki kot podpredsednik stranke koordinira strokovne svete na področju razvoja.
Podnebne spremembe je potrebno obravnavati kot krizo, ki ob neustreznem odzivanju ali nezadostnem ukrepanju ogroža varnost in življenja, pospešuje izginotje rastlinskih in živalskih vrst ter poslabšuje možnosti za preživetje človeštva in planeta.
Slovenija se segreva dvakrat hitreje od preostanka sveta. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje dvig najvišjih dnevnih temperatur za 5-8°C, 10–20 % zmanjšanje padavin med decembrom in februarjem na srednji rok (2046–2065), dolgoročno (2081–2100) pa 20–50 % zmanjšanje v enakem časovnem obdobju. Na splošno se bodo padavine na letni ravni pri nas zmanjšale, daljša bodo obdobja brez padavin. Posledično bo več sušnih obdobij, ki bodo obenem tudi hujša, in problemov z vodo, kar bo negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi. Kmetijskih pridelkov bo med 15–20 % manj. Če se ozračje segreje za 1,8 °C, se za južno Evropo in območje Sredozemlja napoveduje izginotje 60–80 % trenutno živečih vrst. Več bo tudi požarov v naravi.
Zato je dr. Jernej Pikalo na posvetu poudaril, da “bo potreben premik v globalni zavesti, da so podnebne spremembe naš največji skupni izziv. Nimamo planeta B in smo zadnja generacija, ki lahko obrne trend globalnega segrevanja in mladim omogoči prihodnost.” Ukrepanje proti podnebnim spremembam ne sme biti podrejeno fiskalnim ali drugim parcialnim interesom, pač pa skupna in prednostna naloga celotne družbe. “Če ukrepe in orodja uporabimo pametno in v korist vseh, lahko skozi reševanje podnebne krize naslovimo tudi revščino in neenakosti. Nove fenomene, umetno inteligenco, digitalizacijo in znanstvene inovacije moramo usmeriti v dobro človeštva in pripeljati v življenja ljudi,” poudarja Pikalo.
Slovenija je izmed vseh 28 držav po poročilu Evropske podnebne fundacije pripravila najslabši nacionalni energetski in podnebni načrt, kaže poročilo Evropske podnebne fundacije, saj mu manjka ambicioznosti in kredibilnosti, vključno s potjo do ogljične nevtralnosti do leta 2050. Zato je pred Slovenijo zahtevna naloga, da popravi ta vtis in se z višjimi ambicijami ter sposobnostjo, da doseže cilje, postavi med naprednejše države. V ta namen je potrebno cilje prilagoditi ambiciji ogljične nevtralnosti, pripraviti podrobnejši načrt politik, ukrepov ter virov, v celoten proces pa vključiti vse deležnike v državi. To mora država storiti do konca letošnjega leta. Zato Pikalo opozarja, da mora to do konca letošnjega leta postati ena od ključnih prioritet države.
Pri tem v SD zagovarjajo medresorski in medsektorski pristop z intenzivnim sodelovanjem politike, znanosti, gospodarstva in civilne družbe, saj je mogoče dejanske učinke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zelene inovacije in tehnologije ter spremembo vzorcev življenja, proizvodnje in mobilnosti mogoče dosegati samo s celovitimi in medsebojno povezanimi ukrepi ter spreminjanjem družbene kulture: “Naša prednost je, da Slovenijo dojemamo kot zeleno državo. Čeprav to ne pomeni, da nimamo resnih izzivov na področju varovanja okolja, je to lahko začetek za gradnjo soglasja o potrebnih korakih za podnebno ukrepanje,” je prepričan Pikalo. Kot minister za izobraževanje, znanost in šport želi Pikalo Slovenijo pozicionirati kot središče naprednih idej, znanj in inovacij, tudi na podnebnem področju in trajnostnem razvoju.
V SD pri tem kot ključne sektorje, kjer bo potrebno ukrepanje, vidijo promet, kmetijstvo in energetiko. Tako so že v prejšnjem mandatu terjali začetek razvojnega prestrukturiranja premogovnikov in opuščanje koriščenja termoenergetskih objektov, vendar z načrtovanim, pravičnim in socialno uravnoteženim prehodom, ki bo omogočil razvojno in socialno prestrukturiranje na premog vezanih območij.
“Javno šolstvo je družbena vrednota posebnega pomena”
/in Aktualno, Novice /by mf“Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo,” so nekdanji šolski ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič zapisali v svojem javnem pismu, v katerem so kot korektno rešitev podprli Pikalov predlog uresničitve ustavne odločbe. Po njihovem mnenju je bila “ta vrednota vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti, vgrajene v naš družbeni ustroj.”
Pri tem poudarjajo, da je država staršem, ki so se odločili za iskanje poti vzgoje in izobraževanja svojih otrok izven sistema javnega šolstva, to omogočila z doslej veljavno koncepcijo zasebnega šolstva, ki je bila kot del sistema vzgoje in izobraževanja vključena v Belo knjigo iz leta 1995 in nato prelita v Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. “S tem smo tudi zasebnemu šolstvu zagotovili visok standard javnega financiranja, primerljiv z evropskim prostorom. Zasebno šolstvo smo razumeli kot dobrodošlo dodatno možnost izbire – še posebej v primerih alternativnih pedagoških praks,” poudarjajo nekdanji šolski ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič.
Po njihovem mnenju je v preteklih desetletjih slovensko šolstvo dosegalo dobre rezultate, ker so bile spremembe v šolskem polju načrtovane premišljeno, skrbno in previdno. Zato se tudi danes ob predanem delu zaposlenih na vseh ravneh izobraževanja ohranja visokokakovostno javno šolo, ki daje otrokom in mladim možnost razviti sposobnosti za spoprijemanje z izzivi sodobnosti in za kakovostno sobivanje z drugimi.
“Podpisani presojamo, da bi bilo napak, če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo. Popolno izenačenje financiranja bo namreč nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje,” svarijo pred nepremišljenimi odločitvami nekdanji šolski ministri. Pri tem spominjajo tudi na diametralno nasprotno sodbo ustavnega sodišča iz leta 2012, ki je obstoječo ureditev soglasno spoznalo za skladno z ustavo naše države, zato bi bila zahteva po 100-odstotnem financiranju vseh delov programa zasebne šole iz javnih sredstev tudi popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole.
Takšen razvoj bi po mnenju podpisnikov zmanjšal integrativno moč šolskega sistema in bistveno prispeval k povečevanju neenakosti v družbi, zato svarijo pred radikalnimi posegi v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim, saj bi postopno to vodilo v slabšanje kakovosti, odmiranje široke in policentrično razvite mreže javnih šol na eni strani ter zmanjšanje dostopa do kakovostnih, vsem dostopnih šol, ki skrbijo za skupno v naši naciji, na drugi strani.
Brglez: “Meje v glavah ne smejo postati meje med narodi.”
/in Aktualno, EU, Novice /by Denis SarkićEvropske volitve so prinesle zmago proevropskih političnih sil. Kljub temu da so se ljudje, tudi skozi rezultat teh volitev, jasno izrekli za Evropsko unijo prostega pretoka ljudi, storitev, blaga in kapitala ter Evropsko unijo sožitja in solidarnosti med narodi, pa prelomne volitve niso s političnega prizorišča umaknile združeni in solidarni Evropi nenaklonjenih populistov. Ti za dosego svojih ciljev zlorabljajo občutke strahu, kot orodje za svoje cilje pa grožnje s ponovnim vzpostavljanjem meja in zidov med državami in ljudmi.
Tako smo ponovno soočeni s poskusi, žal tudi ob sodelovanju na slovenski strani, da se na območju, ki je desetletja trpelo delitev na tiste “na tej in oni strani žice” in je šele leta 2004 zadihalo v celoti, s polnimi pljuči, postavijo mejni nadzori ter se s tem ponovno omejuje prosti pretok ljudi. Ko je Romano Prodi 1. maja 2004 Slovenkam in Slovencem rekel: “Dobrodošli v Evropi”, ni mislil na takšno Evropo.
Sam sem vedno zavračal, zavračam in bom zavračal populizem in ceneno nabiranje političnih glasov. Zato zavračam tudi populizem italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, ki skuša, da bi prikril resnost poslabšanja gospodarske situacije v Italiji in nezmožnost aktualne vlade, da to situacijo primerno rešuje, z aktivacijo strahu med ljudmi in občutkom nacionalne ogroženosti, ponovno vzpostaviti umetne delitve, proti katerim smo se skupaj, na obeh straneh slovensko-italijanske meje, borili desetletja. Nujno je, da države vse napore za obvladovanje migracijskih izzivov rešujemo skupaj, vendar na zunanjih mejah Evropske unije. Zato pričakujemo, da bo Slovenija skupaj z drugimi državami članicami naredila dodaten napor za to, da bo skupno varovanje zunanjih meja EU zaživelo v najkrajšem času. Takrat tudi ne bo izgovorov za takšne ali drugačne kontrole na notranjih mejah.
Ni prvič, da politik, ki mu ni tuje spreminjanje svoje politične orientacije, vrednot in zgodovinskih dejstev, išče zunanje sovražnike. Dejstvo je, da na mejah Slovenije, Avstrije in Italije ni prav nobenih izrednih razmer ali kakršnekoli situacije in okoliščin, ki bi zahtevale poseganje po radikalnih suspenzih pravice gibanja, zapiranja meja in ponovnega uvajanja vojaško-policijskih nadzorov nad gibanjem ljudi. Četudi bi bile te enote skupne, so nepotrebne, velik korak v napačno smer in predvsem resno ogrožajo temelje Evropske unije in njenih največjih dosežkov: miru in sožitja med narodi.
Sam in slovenski Socialni demokrati, skupaj z naprednimi silami v Evropi, želimo svobodno Evropo, ki se bo soočala z resnimi izzivi, ki zadevajo vse prebivalstvo: dostop do kakovostnih javnih storitev, odpravljanje davčnih utaj, spopadanje in odpravljanje z organiziranim kriminalom, odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnega življenja ljudi ter varovanje okolja. Vse to ima prednost pred bojem z »namišljenimi sovražniki«, ki so vedno priročno orodje za preusmerjanje pozornosti od realnih problemov ljudi.
Na Salvinija in njegove ukrepe Socialni demokrati ne pristajamo. In tudi ne mislimo biti tiho. Niti ob njihovi omembi. Kaj šele, če bi se zares udejanjili. Prav tako ne pristajamo na odnos slovenskega Ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da je nadzor na italijanskih mejah, notranja stvar Italije. Pravno in politično to stališče ne drži, skregano pa je tudi z zdravo kmečko pametjo. Odprava nadzora na notranjih mejah je bila pridobitev Evropske unije in 500 milijonov njenih državljank in državljanov, morebitna ponovna uvedba nadzora zato ni »stvar Italije«, ampak stvar EU (in s tem tudi naše, domače politike). Saj gre za naše ljudi in za vse nas.
Socialni demokrati bomo, kot smo vedno do sedaj, stopili v obrambo svobode gibanje in svobode misli. Ne gre samo vrednote, ki jih zagovarjamo le v SD. To so vrednote evropske civilizacije. Pridobitve, ki jih ne smemo in ne moremo zavreči. Zanje smo se borili v preteklosti in zanje smo se še vedno in povsod pripravljeni boriti. Svoboden je namreč tisti, ki svobode ni pripravljen (pre)dati. Za nič na svetu.
dr. Milan Brglez
evropski poslanec S&D in predsednik Konference SD
Novela medijskega zakona v javni razpravi
/in Aktualno, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrstvo za kulturo je predstavilo predlog novele zakona o medijih ter ga poslalo v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.
Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je vodila ekipo na ministrstvu pri pravi novele, vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.
”Novela temelji na novi definiciji medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, nikakor pa ne vseh možnih oblik komuniciranja. Pomemben kriterij prepoznavanja medijev je uredniška odgovornost,” je izpostavila Kerševan Smokvina.
Zakonski predlog prinaša tudi sistem javnih podpor za ustvarjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih.
Na ministrstvu načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Sicer med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih.
Nova medijska zakonodaja
/in Teme, Vsebine /by mfNova medijska zakonodaja je pripravljena z vizijo, da v Sloveniji ustvarimo odprt, raznolik in vzdržen medijski prostor za krepitev neodvisnosti medijev in zaupanje ljudi vanje.
Židan med voditelji evropske socialne demokracije o novi Evropski komisiji
/in Aktualno, EU, Novice /by mfPredsednik SD mag. Dejan Židan se danes v Bruslju udeležuje srečanja voditeljev evropske socialne demokracije. Na srečanju PES Leaders Meeting je Židan sodeloval pri oblikovanju socialdemokratskega načrta za oblikovanje nove Evropske komisije, na ločenem sestanku pa se je srečal z vodilnim kandidatom Fransom Timmermansom in novoizvoljeno vodjo poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Iratxe Garcia. Delegacija SD je opravila tudi več bilateralnih razgovorov z voditelji socialdemokratskih sil Italije, Avstrije in Hrvaške.
Evropski socialni demokrati ob današnjem Evropskem svetu pričakujejo napredek pri oblikovanju nove Evropske komisije. Socialdemokratski voditelji so enotni pri vztrajanju na sistemu vodilnih (spitzen) kandidatov, saj je jasna izbira med kandidati za vodenje Evropske komisije odgovorna do državljanov. Mag. Dejan Židan je vztrajanje pri sistemu vodilnih kandidatov utemeljil s prepričanjem, da ta zmanjšuje demokratično deficit in odtujenost evropskih institucij od državljanov. Voditelji so pozitivno ocenili rezultate evropskih volitev, saj so socialisti uspeli ohraniti drugo najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu.
Predsednik SD je na srečanju pozdravil visoko enotnost socialdemokratske družine, saj je to ključno za uspeh načrtov, da se oblikuje drugačna evropska večina z močnim in naprednim socialdemokratskim karakterjem. “Tokratne evropske volitve smo vsi ocenjevali kot prelomne. Sam pa pravim, da mora biti ta mandat prelomen, saj Evropa potrebuje spremembe, da odgovori na pričakovanja in potrebe ljudi. Zato potrebujemo celovit odgovor na povezana socialna, okoljska, ekonomska, politična in varnostna tveganja. To mora biti naloga kompetentne, učinkovite in napredne Evropske komisije z vizijo, okoli katere se bomo poenotili vsi,” poudarja Židan.
Premierja Španije in Portugalske Pedro Sánchez in António Costa, ki sodelujeta v procesu šesterice predsednikov vlad, ki se pogaja o kandidatu Evropskega sveta, sta kolegice in kolege seznanila s potekom pogajanj za vodilna mesta institucij (t.i. EU top jobs). Predsednik Stranke evropskih socialistov (PES) Sergei Stanishev je ob tem izrazil prepričanje, da ima socialna demokracija s Timmermansom najboljšo ponudbo za potrebne spremembe v Evropi, kot so spreminjajoča se narava dela, podnebna kriza, enakost spolov in drugih: “Frans Timmermans je naravna izbira za čelo nove Evropske komisije.” Vrh voditeljev evropskih socialdemokratskih strank se je strinjal, da imajo v Fransu Timmermansu najboljšega kandidata za vodenje nove Evropske komisije, saj ima izkušnje, znanja in ideje, potrebna za pomladitev Evrope.
Prvič se je PES Leaders Meeting udeležil tudi Antti Rinne, ki je kot vodja zmagovite finske Socialdemokraterne prisegel kot novi finski predsednik vlade. V nekaj tednih bo PES v svojih vrstah pozdravil še eno socialdemokratsko premierko iz Danske, saj bo po kot osma skupini socialdemokratskih premierjev pridružila Mette Frederiksen. Srečanja voditeljev se je udeležila tudi Iratxe García Pérez, ki je bila minuli torek kot zavzeta aktivistka za socialno pravičnost, feministka in močna proevropska voditeljica izvoljena na čelo socialistične skupine v Evropskem parlamentu.
Več bilateralnih sestankov
Predsednik SD se je ločeno sestal še s Fransom Timmermansom, socialdemokratskim vodilnim kandidatom, s katerim sta govorila o nadaljnjih korakih za oblikovanje Evropske komisije. Timmermans, ki je Slovenijo obiskal pred začetkom volilne kampanje, je posebej čestital SD za odličen volilni rezultat, ki je skoraj potrojil delež glasov in v Evropski parlament s preferenčnimi glasovi pripeljal močna evroposlanca – Tanjo Fajon in dr. Milana Brgleza. Židan se je srečal tudi z novo vodjo S&D Iratxe García Pérez, s katero sta govorila o nadaljnji krepitvi sodelovanja stranke s poslansko skupino v Evropskem parlamentu.
Delegacija SD pod vodstvom predsednika mag. Dejana Židana je opravila tudi več bilateralnih sestankov, med drugim z novim voditeljem italijanske Partido Democratico (PD) Nicolo Zingarettijem, s katerim se bosta ponovno srečala v prihodnjih mesecih, da stranki na obeh straneh meje skupaj bolje odgovorita na rastoč nacionalizem in obujanje fašizma. Pamela Rendi-Wagner, predsednica avstrijske SPÖ, je Židana povabila na obisk na Dunaj še v času volilne kampanje pred avstrijskimi predčasnimi volitvami, na katerih hoče energična voditeljica ponovno okrepiti avstrijsko socialdemokracijo. Židan se je na kratko srečal še s predsedniki sestrskih strank Davorjem Bernardićem (SDP Hrvaške), Stefanom Löfvensom (švedski premier Socialdemokraterne) in Mette Frederiksen (danska Socialdemokratiet).
Iratxe García Pérez in mag. Dejan Židan
Stefan Löfven in mag. Dejan Židan
Mag. Dejan Židan in evropski komisar Maroš Šefčovič
Pamela Rendi-Wagner in mag. Dejan Židan