Na obisku v Ljubljani se je mudil vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) na majskih evropskih volitvah Frans Timmermans. Kandidat PES za predsednika prihodnje Evropske komisije je v Ljubljano prišel v okviru kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Evropski socialdemokrati smo volilni progam za volitve sprejeli konec februarja na Kongresu PES v Madridu. V njem se zavzemamo za svobodno, demokratično in solidarno Evropo.
Prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans je imel že zjutraj skupaj s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, ki ga je kasneje sprejel tudi v DZ, in evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD) novinarsko konferenco, na kateri so skupaj predstavili nekatere ključne točke za evropske volitve.
Nato je na ljubljanski Pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji, v nadaljevanju pa si je skupaj s kandidati SD za evropske poslance s kolesom ogledal prestolnico, v mestni hiši ga je sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Domu sindikatov pa je sestal še s predstavniki sindikatov ter nevladnih in mladinskih organizacij.
Zvečer se je Timmermans udeležil še dogodka Europe together – Evropa skupaj v organizaciji politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril.
Timmermans je zatrdil, da v nasprotju z desno sredino evropski socialdemokrati ostajamo zvesti svoji duši. Poleg tega je odločno zavrnil mračne scenarije o usodi socialdemokracije in napocedal njen ponovni vzpon. “Letošnje evropske volitve bodo zelo pomembne, zato je potrebno združiti vse naše sile in premakniti Evropo v drugačno, bolj napredno in solidarno družbo,” je poudaril Timmermans.
Timmermans med obiskom v Sloveniji Ljubljani govoril o Evropi, ki jo sanja
Frans Timmermans je na novinarski konferenci na sedežu SD ob začetku obiska v Sloveniji dejal, da se veseli, da bo lahko govoril o Evropi, ki jo sanja. “To je Evropa, kjer bo za ljudi poskrbljeno bolje, kot je danes, in kjer je tisto, kar skupaj zaslužimo, bolj pravično porazdeljeno v družbi,” je poudaril Timmermans.
V Evropi si želi trajnostno družbo in družbo, ki ostaja povezana s temeljnimi vrednotami. “To je edini način, da preprečimo ponovitev najbolj groznih strani naše zgodovine. Mislim, da je Slovenija pri tem vodilna, velikost ni odločilna, pomembna je moč argumenta,” je izpostavil vodilni kandidat PES.
Ob tem se je odzval tudi na besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija sredi meseca v Bazovici. Timmermans je dejal, da je bil evropski projekt ustvarjen, da reke krvi, ki so nastale v evropski zgodovini, postanejo preteklost. “Močno verjamem v spravo, v EU, ki piše prihodnost svojih državljanov in ne skuša pisati zgodovine na novo. To je napaka in nikomur ne služi,” je poudaril Frans Timmermans.
Priznal je, da je šlo socialni demokraciji v zadnjih letih nekoliko slabše, a verjame, da imajo dobre načrte za prihodnost. “Kamorkoli v Evropi bom šel, bom skušal prenesti sporočilo, da imamo načrte za socialno Evropo, Evropo, ki bo pravičnejša in kjer bodo zaščitene naše vrednote,” je še povedal vodilni kandidat.
Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da Socialnim demokratom Timmermansov obisk daje dodatno energijo, da se borimo za EU, v katero verjamemo. “To je EU, ki je uspešna, drzna, hkrati pa solidarna in pravična. Uspešna in drzna zato, ker moramo uspešno tekmovati z drugimi na svetovni obli. Pravična in solidarna pa zato, da ščiti tudi interese manjših narodov,” je povedal Židan.
Podpredsednik Evropske komisije je komentiral tudi zadnje glasovanje v britanskem parlamentu o prihodnjih korakih v procesu brexita. Poslanci so potrdili predlog, ki vključuje možnost glasovanja o preložitvi britanskega izstopa.
“Počakati bomo morali, kaj se bo zgodilo v Veliki Britaniji. Če bo Združeno kraljestvo zahtevalo podaljšanje 50. člena, se bodo morale članice strinjati s tem. Mislim, da bodo želele vedeti tudi, za kaj potrebujejo podaljšanje,” je poudaril Timmermans.
“Kar se tiče Evropske komisije, smo skušali najti rešitev, ki omogoča, da Velika Britanija zapusti EU in pri tem nastane čim manj škode za unijo in Veliko Britanijo. Izstopni sporazum to najbolje predstavlja,” je še izpostavil Timmermans.
Timmermans: Slovenija in Hrvaška lahko razpravljata samo še o implementaciji arbitraže
Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v zvezi z arbitražo v Ljubljani poudaril, da lahko Slovenija in Hrvaška razpravljata samo še o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama in ničemer drugem. “Evropska komisija je kristalno jasna, da je dejstvo, da verjamemo, da je ta arbitraža zakonito vodila do rezultata, ki je ta razsodba. Zdaj menimo, da morata državi članici EU govoriti o tem, kako jo implementirati, in o ničemer drugem,” je Timmermans poudaril na predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti.
Implementacija je po njegovih besedah tudi v interesu Evropske unije, med drugim zaradi političnih razlogov. “Kakšen zgled pošiljamo navzven, če ne moremo rešiti niti mejnega spora med dvema državama članicama,” se je vprašal Timmermans. “In kako se bo lahko EU širila v tem delu Evrope, kako bomo lahko kdaj koli to storili, če ne moremo rešiti niti notranjega mejnega spora, ko vidimo kakšni mejni spori ostajajo v drugih delih Balkana,” je dodal vodilni kandidat PES za novega predsednika Evropske komisije.
“Drugi razlog, zakaj je pri tem interes EU, pa je, da če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bodo težave pri evropskih politikah, kot je ribiška,” je še povedal podpredsednik Evropske komisije.
Arbitražno sodišče je sicer odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo že 29. junija 2017. Šest mesecev kasneje, 30. decembra 2017, jo je začela Slovenija implementirati, Hrvaška pa razsodbo zavrača, zato jo je Slovenija julija lani tožila na Sodišču EU. Evropska komisija se v predhodnem postopku ni hotela izrekati in postavljati na nobeno stran, in sicer kljub mnenju lastne pravne službe, da slovenski argumenti držijo.
Galerija fotografij obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji ->
Poslanska skupina SD: “Rebalans proračuna predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.”
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićDržavni zbor je sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2019, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Presežek je načrtovan v višini skoraj 200 milijonov evrov. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ.
Stališče Poslanske skupine SD do predloga rebalansa proračuna je na plenarni seji DZ predstavil poslanec Jani Prednik, ki je med drugim izpostavil, “da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega”. “Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali,” je dejal Prednik in sporočil, da se poslancem SD zdi rebalans proračuna precej optimalen.
Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov. Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB, že lani izvršenega predfinanciranja ter januarske izdaje državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.
Celotno stališče Poslanske skupine SD do rebalansa proračuna, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik:
“Rebalans proračuna za leto 2019 pred nami je najpomembnejši dokument do sedaj te, še relativno nove vlade. Vsaka proračunska sprememba namreč v praksi pokaže, kako resno misli vlada izkoristiti priložnosti, da v nevarnih ožinah gospodarskih napovedi naredi nekaj dobrega za svoje sodržavljanke in sodržavljane. Sprejem rebalansa je politično vprašanje, pomembno za ljudi: naj se pri načrtovanju proračuna slepo sledi hladnim enačbam in negotovim napovedim ali pa naj se izkoristi manevrski prostor in izpolni obljube: ljudem naj se vrne vsaj del tistega, kar jim je bilo odvzeto za reševanje krize, ki je niso povzročili?
Célo desetletje že trajata “slovenski izhod iz krize in strah pred njo”. V teh desetih letih že šesto leto zapored beležimo gospodarsko rast in dosegamo napovedi, ali pa jih celo presegamo. Od leta 2014 dalje gospodarsko rastemo, zadnja leta je naša rast med najvišjimi v Evropski uniji, lani je znašala 4,7%. Tretje zaporedno leto se povečuje proračunski presežek, kar je bilo še pred desetletjem nedosegljivo. Javni dolg se zmanjšuje in približuje zastavljenim 60%. Načrtovani prihodki v rebalansu so za 600 milijonov višji od načrtov izpred dobrih dveh let, ko je bil sprejet veljavni proračun za letošnje leto.
Vse to pomeni, da okrevanje že traja dlje kot recesija. Pred dvema letoma sprejeti proračun je lani predvideval ½ odstotne točke nižjo rast, kot je bila dosežena. V takih okoliščinah strah pred morebitnim upadom gospodarske rasti ne bi smel edina skrb, zaradi katere bi pozabili na bistvo: proračunska sredstva morajo biti v prvi vrsti v interesu ljudi, ki so zadnjih deset let s svojim odrekanjem krpali to našo proračunsko ladjo. Vsa njihova odrekanja v zadnjem desetletju se je utemeljevalo z obljubami, da jim bo vsaj del odvzetega nekoč – “ko bo bolje” – tudi vrnjen. Zdaj je priložnost, da se to izpolni. To bo tudi svojevrstno priznanje, da so imela vsa odrekanja zadnjega desetletja smisel; da nam gre zaradi vsega tega končno bolje.
Kaj reči o kritikah tega predloga? Pojavile so se jih različne vrste. Vse je treba jemati resno, a večino tudi resno zavrniti. Tistim, ki se bodo danes upirali povišanju izdatkov in bodo zahtevali še hitrejše zniževanje dolga, še višje presežke in še več zategovanja pasu moramo npr. ob tem predlogu rebalansa dokazati, da se kondicija javnih financ kljub vsem ukrepom izboljšuje! Predhodno načrtovani presežek se še povečuje!
Predlog rebalansa se drži smeri, ki smo jo morali sprejeti s fiskalnim pravilom, in hkrati prinaša več ljudem. Zato je po našem prepričanju predlog rebalansa odgovoren do javnih financ.
Tistim, ki bi želeli trenutno povečane davčne prihodke v celoti preliti v znižanje davkov, prispevkov in opuščanje sistemov solidarnosti, je treba sporočiti, da bilo zadnje desetletje in pol najlepši dokaz, da moramo sisteme socialne varnosti negovati in vanje vlagati, ne pa jih razgrajevati. Najboljši blažilec “nove krize”, s katero ti isti kritiki najbolj strašijo, je ravno država, ki je sposobna ukrepati.
Ocenjujemo, da so pripravljalci proračuna ravnali prav, da so povečali razpoložljivo porabo za praktično vse ključne politike, h katerim smo se zavezali tudi v koalicijskem sporazumu. Vlaganja v ljudi so potrebna tudi zato, da se oblikuje okolje, ki bo imelo vgrajeno blažilne sisteme za čas nižje rasti. Na povečane odhodke torej Socialni demokrati gledamo kot na investicijo v večjo socialno varnost ljudi. Ta rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.
S tem rebalansom se znova priznava veljavo podhranjenim področjem, ki so morala zaradi splošnega varčevanja capljati na mestu, njihov potencial pa je ostajal neizkoriščen. Govorimo o kulturi, o znanosti, izobraževanju in zdravstvu in drugih pomembnih področjih, ki dvigujejo kakovost življenja ljudi, nenazadnje pa lahko dodajo precejšen delež tudi k dodani vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo. Dvig sredstev zanje NI razsipnost, je investicija v boljše življenje vseh. Bi si želeli, da bi lahko za ta področja namenili še več sredstev? Vsekakor, vendar pa smo dolžni upoštevati tveganja in opozorila, izrečena ob obravnavi tega proračuna.
Medijsko poročanje in dosedanja obravnava proračunskih sprememb pa sta pokazala na še eno pomembno plat odločanja o delitvi proračunskega denarja. Ne gre samo za vprašanje “koliko je dobilo katero ministrstvo?”, pomembno je tudi, kako učinkovito bodo porabljena dodeljena sredstva. Se bodo iskale sinergije, da se bodo ta sredstva povrnila v obliki rezultatov ali pa se bo zasledovalo zgolj porabo sredstev? To odgovornost prevzemajo posamezne ministrice in ministri, ki bodo morali upravičiti zaupanje, da bodo dodatna sredstva uporabili kar se da učinkovito.
Tu lahko izpostavimo pozitiven primer ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je znotraj dodeljenih sredstev uspelo poskrbeti za zgodovinsko visoka javna sredstva za znanost. Socialni demokrati pozivamo, da ta proaktivni pristop uberejo tudi drugi resorji. Podobno je tudi pri drugih proračunskih uporabnikih, ki bodo morali dodeljena sredstva ustrezno razporediti. Kot je pokazala obravnava na delovnih telesih: vsake potrebe ne moremo reševati s prerazporeditvami tukaj v Državnem zboru, odgovornost leži tudi na posameznih proračunskih uporabnikih.
Seveda je izvedba proračuna odvisna tudi od drugih načrtovanih ukrepov. Prepričani smo, da bo danes precej besed namenjenim spremembam na davčnem področju, kot tudi večni razpravi o ustreznosti financiranja občin, ki opozarjajo, da kljub sklenjenemu dogovoru o višini povprečnine ne morejo pokriti vseh potreb. To zagotovo drži. Drži pa tudi, da se morajo odločitve sprejemati na vseh nivojih. Tudi manevrski prostor države ni velik in je stisnjen med visoke želje ter stroge fiskalne zahteve.
Toda ta rebalans dokazuje, da je na nivoju državnih financ skromen manevrski prostor mogoče izkoristiti. Če bodo tako ravnale tudi občine in drugi proračunski uporabniki, bodo cilji lahko doseženi. Prepričani smo, da lahko vsak ravna proaktivno in v tem duhu bodo mogoči tudi drugi dogovori, na primer o bolj pravičnem sistemu financiranja občin. Danes pa imamo pred seboj dober predlog rebalansa in čas je, da se dogovori realizirajo.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov zato podpiramo predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Ker menimo, da je v danih okoliščinah optimalno zasnovan, predlaganim amandmajem ne bomo dali podpore.”
Pobuda Ženskega foruma Socialnih demokratov za 8. marec kot državni praznik
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati že vrst let poudarjamo pomen enakopravnosti žensk in enakosti med spoloma, zato se zavzemamo za razglasitev mednarodnega dneva žensk, 8. marca, za državni praznik. Ženske so namreč še vedno plačane slabše kot moški, neplačanega dela, ki ga opravijo, pa je še zelo veliko, so na novinarski konferenci izpostavili predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednik SD in poslanec Matjaž Nemec in članica Mladega foruma SD Neva Grašič.
“Še vedno so na škodo žensk precejšnje razlike v porazdelitvi skrbstvenega dela in gospodinjskih opravil, prav tako pa so v pomembno drugačnem položaju tudi pri moči odločanja,” je naštela Martina Vuk. Pravice, ki se zdijo samoumevne, se po njenih besedah vedno znova postavljajo pod vprašaj.
“Glede na to si želimo, da se simbolni dan, kot je 8. marec, ohrani tudi tako, da je uzakonjen kot državni praznik,” je povedala predsednica Ženskega foruma. Socialni demokrati zato želimo z našo pobudo sprožiti širšo iniciativo in k njej pozvati tudi civilnodružbene organizacije ter ženske organizacije znotraj različnih političnih strank. “V stranki bomo pri prizadevanjih za razglasitev 8. marca za državni praznik iskali tudi širše politično soglasje,” je napovedala Martina Vuk. Sčasoma se bo po njenih besedah pokazalo, ali bi bilo praznik mogoče razglasiti tudi za dela prost dan.
“Želimo, da Slovenija še utrdi svoj položaj med vodilnimi v svetu na področju enakosti spolov in enaki obravnavi,” je izpostavil Matjaž Nemec. “Pogosto se nam zdi, da je civilna družba že dosegla določene civilizacijske norme, ki pa se iz dneva v dan izpodbijajo,” je povedal podpredsednik SD. “Civilno družbo zato pozivamo, da podprejo naše namere za ohranjanje in utrjevanje vrednot, da smo ljudje vsi enaki in moramo biti kot takšni tudi obravnavani,” je dodal Matjaž Nemec.
V stranki smo se lotili podpore pri pobudi z različnimi aktivnostmi in na različnih ravneh – na ravni stranke, vlade, DZ, županov iz vrst SD in mreže stranke. “Tako bodo 8. marca potekali posebni dogodki za krepitev vrednot, ki zagovarjajo enakost in enako obravnavo spolov,” je napovedal Matjaž Nemec in zagotovil podporo vodstva stranke pri pobudi Ženskega foruma.
“Tudi Mladi forum SD pobudo za praznik podpira,” je povedala Neva Grašič. “Boj za enakopravnost žensk še ni končan in treba ga je nadaljevati,” je pozvala predstavnica Mladega foruma. Pobuda za razglasitev 8. marca za državni praznik je po njenih besedah v okviru prizadevanj za tisto, za kar se borijo vsak dan, “to pa so dostojno bivanje, delovna mesta, enak dostop do izobraževanja, delovnih mest, enakega plačila, zdravja in osebne varnosti, ekonomske stabilnosti in zastopanosti na političnih mestih oz. na mestih odločanja,” je pojasnila Neva Grašič.
Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na FB strani SD na povezavi ->
Dr. Milan Brglez:
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićRefleksija Timmermansovega sporočila
Frans Timmermans, vodilni kandidat evropskih socialdemokratov (PES) na majskih evropskih volitvah in prvi podpredsednik Evropske komisije, je 28. februarja 2019, med svojim obiskom v Sloveniji v okviru Mednarodnega foruma in Srebrne katedre Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da je Evropska unija tudi projekt svobode za ljudi, ki je nastal, da se ne bi ponovili totalitarizmi 20. stoletja.
Kot takšna stoji in pade na tristranem stojalu. Slednjega sestavljajo trije podporni stebri, ki so medsebojno nujno povezani, omejeni in sopogojeni: vladavina prava, demokracija in varstvo temeljnih človekovih pravic. Nobenega izmed njih ni mogoče privilegirati, če nam gre res za svobodo ljudi, katerim mora Evropska unija bolje služiti (tako se začne tudi volilni manifest PES »Nova družbena pogodba za Evropo«).
To sporočilo nasprotuje tako tistim, ki bi radi po demokratični poti razrušili ali vsaj znova nacionalizirali Evropsko unijo na raven klasične medvladne organizacije, kot tudi tistim, ki bi radi še naprej podrejali ljudi (skupnemu) trgu z nadaljnjo socializacijo stroškov med vse ljudi in prisvajanjem koristi ali dobičkov le za peščico (kot v primeru reševanja bank leta 2008).
Nacionalizem in populizem prvih namreč danes izpostavlja in s tem zlorablja demokratično formo, da lahko nasprotuje vladavini prava in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Z poudarjanjem »mi prvi« namreč ne odpravlja le človekovih pravic, ki obstajajo zgolj, dokler pripadajo vsem ljudem, ampak tudi uničuje mednarodni in evropski pravni red, od obstoja katerega je odvisno tudi preživetje naše na samoodločbi utemeljena državnosti. Obenem s sovraštvom do drugih znotraj in izven nas, ki ga poganja vzbujanje strahu do drugačnih v pogojih brezperspektivnosti in s tem nezaupanja do obstoječega reda, omogoča ponoven razrast novodobnega fašizma.
Neoliberalizem drugih v primerjavi s tem izpostavlja predvsem pozitivističen vidik vladavine prava, ki v pravno ureditev prevaja obstoječa razmerja politične in ekonomske moči brez ali z onemogočanjem demokratičnega nadzora in spoštovanjem zgolj nekaterih človekovih pravic (ki, denimo, omogočajo njihovo širitev iz domene fizičnih tudi na pravne osebe). Na ta način se lahko mimo ali nad klasično delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vse bolj vzpenja še bančna in korporativna oblast. Ker njeno rast lahko poganja tudi uničevanje in kopičenje bogastva, ne pristaja niti na okoljske ali planetarne omejitve ter onemogoča trajnostni razvoj.
V njem poleg zanj gotovo travmatičnega ‘začetka relevantne evropske zgodovine’ v paktu Ribbentrop – Molotov (ali paktu Hitlerja in Stalina) izpostavlja dvojna merila, ki razdirajo Evropsko unijo. Po njegovem se je »/u/porabi dvojnih meril na osi veliki-majhni /…/ v zadnjem času pridružila še uporaba dvojnih meril na podlagi političnih delitev«.
Če lahko prvi vrsti dvojnih meril še prikimamo in jo najkrajše razložimo z neoliberalizmom (ki ga sam seveda noče videti), pa gre pri omenjanju druge vrste dvojnim meril pravzaprav za njegov poskus obrambe nacionalistične in/ali populistične – tudi neliberalne ali nesvobodne – demokracije (zlasti Madžarska in Poljska) na račun nespoštovanja vladavine prava in temeljnih človekovih pravic.
Namesto relativiziranja in izenačevanja različnih totalitarizmov pa moramo državljanke in državljani Republike Slovenije in Evropske unije danes nedvomno vztrajati na pravi strani v idejni in materialni dediščini španske državljanske vojne.
Refleksija Timmermansovega sporočila
Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans na obisku v Sloveniji
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićNa obisku v Ljubljani se je mudil vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) na majskih evropskih volitvah Frans Timmermans. Kandidat PES za predsednika prihodnje Evropske komisije je v Ljubljano prišel v okviru kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Evropski socialdemokrati smo volilni progam za volitve sprejeli konec februarja na Kongresu PES v Madridu. V njem se zavzemamo za svobodno, demokratično in solidarno Evropo.
Prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans je imel že zjutraj skupaj s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, ki ga je kasneje sprejel tudi v DZ, in evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD) novinarsko konferenco, na kateri so skupaj predstavili nekatere ključne točke za evropske volitve.
Nato je na ljubljanski Pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji, v nadaljevanju pa si je skupaj s kandidati SD za evropske poslance s kolesom ogledal prestolnico, v mestni hiši ga je sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Domu sindikatov pa je sestal še s predstavniki sindikatov ter nevladnih in mladinskih organizacij.
Zvečer se je Timmermans udeležil še dogodka Europe together – Evropa skupaj v organizaciji politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril.
Timmermans je zatrdil, da v nasprotju z desno sredino evropski socialdemokrati ostajamo zvesti svoji duši. Poleg tega je odločno zavrnil mračne scenarije o usodi socialdemokracije in napocedal njen ponovni vzpon. “Letošnje evropske volitve bodo zelo pomembne, zato je potrebno združiti vse naše sile in premakniti Evropo v drugačno, bolj napredno in solidarno družbo,” je poudaril Timmermans.
Timmermans med obiskom v Sloveniji Ljubljani govoril o Evropi, ki jo sanja
Frans Timmermans je na novinarski konferenci na sedežu SD ob začetku obiska v Sloveniji dejal, da se veseli, da bo lahko govoril o Evropi, ki jo sanja. “To je Evropa, kjer bo za ljudi poskrbljeno bolje, kot je danes, in kjer je tisto, kar skupaj zaslužimo, bolj pravično porazdeljeno v družbi,” je poudaril Timmermans.
V Evropi si želi trajnostno družbo in družbo, ki ostaja povezana s temeljnimi vrednotami. “To je edini način, da preprečimo ponovitev najbolj groznih strani naše zgodovine. Mislim, da je Slovenija pri tem vodilna, velikost ni odločilna, pomembna je moč argumenta,” je izpostavil vodilni kandidat PES.
Ob tem se je odzval tudi na besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija sredi meseca v Bazovici. Timmermans je dejal, da je bil evropski projekt ustvarjen, da reke krvi, ki so nastale v evropski zgodovini, postanejo preteklost. “Močno verjamem v spravo, v EU, ki piše prihodnost svojih državljanov in ne skuša pisati zgodovine na novo. To je napaka in nikomur ne služi,” je poudaril Frans Timmermans.
Priznal je, da je šlo socialni demokraciji v zadnjih letih nekoliko slabše, a verjame, da imajo dobre načrte za prihodnost. “Kamorkoli v Evropi bom šel, bom skušal prenesti sporočilo, da imamo načrte za socialno Evropo, Evropo, ki bo pravičnejša in kjer bodo zaščitene naše vrednote,” je še povedal vodilni kandidat.
Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da Socialnim demokratom Timmermansov obisk daje dodatno energijo, da se borimo za EU, v katero verjamemo. “To je EU, ki je uspešna, drzna, hkrati pa solidarna in pravična. Uspešna in drzna zato, ker moramo uspešno tekmovati z drugimi na svetovni obli. Pravična in solidarna pa zato, da ščiti tudi interese manjših narodov,” je povedal Židan.
Podpredsednik Evropske komisije je komentiral tudi zadnje glasovanje v britanskem parlamentu o prihodnjih korakih v procesu brexita. Poslanci so potrdili predlog, ki vključuje možnost glasovanja o preložitvi britanskega izstopa.
“Počakati bomo morali, kaj se bo zgodilo v Veliki Britaniji. Če bo Združeno kraljestvo zahtevalo podaljšanje 50. člena, se bodo morale članice strinjati s tem. Mislim, da bodo želele vedeti tudi, za kaj potrebujejo podaljšanje,” je poudaril Timmermans.
“Kar se tiče Evropske komisije, smo skušali najti rešitev, ki omogoča, da Velika Britanija zapusti EU in pri tem nastane čim manj škode za unijo in Veliko Britanijo. Izstopni sporazum to najbolje predstavlja,” je še izpostavil Timmermans.
Timmermans: Slovenija in Hrvaška lahko razpravljata samo še o implementaciji arbitraže
Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v zvezi z arbitražo v Ljubljani poudaril, da lahko Slovenija in Hrvaška razpravljata samo še o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama in ničemer drugem. “Evropska komisija je kristalno jasna, da je dejstvo, da verjamemo, da je ta arbitraža zakonito vodila do rezultata, ki je ta razsodba. Zdaj menimo, da morata državi članici EU govoriti o tem, kako jo implementirati, in o ničemer drugem,” je Timmermans poudaril na predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti.
Implementacija je po njegovih besedah tudi v interesu Evropske unije, med drugim zaradi političnih razlogov. “Kakšen zgled pošiljamo navzven, če ne moremo rešiti niti mejnega spora med dvema državama članicama,” se je vprašal Timmermans. “In kako se bo lahko EU širila v tem delu Evrope, kako bomo lahko kdaj koli to storili, če ne moremo rešiti niti notranjega mejnega spora, ko vidimo kakšni mejni spori ostajajo v drugih delih Balkana,” je dodal vodilni kandidat PES za novega predsednika Evropske komisije.
“Drugi razlog, zakaj je pri tem interes EU, pa je, da če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bodo težave pri evropskih politikah, kot je ribiška,” je še povedal podpredsednik Evropske komisije.
Arbitražno sodišče je sicer odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo že 29. junija 2017. Šest mesecev kasneje, 30. decembra 2017, jo je začela Slovenija implementirati, Hrvaška pa razsodbo zavrača, zato jo je Slovenija julija lani tožila na Sodišču EU. Evropska komisija se v predhodnem postopku ni hotela izrekati in postavljati na nobeno stran, in sicer kljub mnenju lastne pravne službe, da slovenski argumenti držijo.
Galerija fotografij obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji ->
NAPOVED ZA MEDIJE: Obisk Fransa Timmermansa v Sloveniji
/in Dogodki /by Denis SarkićSpoštovane predstavnice in spoštovani predstavniki medijev!
Obveščamo vas, da bo v četrtek, 28. februarja 2019, na obisku v Slovenijo Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske Komisije in vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) za novega predsednika Komisije.
Frans Timmermans se bo med drugim udeležil dogodka “EUROPE TOGETHER – EVROPA SKUPAJ” v organizaciji Skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki bo potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Frans Timmermans se bo srečal s predsednikom Socialnih demokratov in Državnega zbora Dejanom Židanom, v okviru njegovega obiska v Sloveniji pa bo imel tudi predavanje na ljubljanski Pravni fakulteti ter srečanje s predstavniki sindikatov, nevladnih in mladinskih organizacij, ki jih bo nagovoril v Ljubljani.
Program obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji:
9.00 – novinarska konferenca predsednika SD Dejana Židan in Fransa Timmermansa ter evropske poslanke SD/S&D Tanje Fajon
Lokacija: sedež SD, Levstikova 15, Ljubljana
(Zbor medijev ob 8.45 uri pred vhodom v stavbo SD)
10.30 – predavanje Fransa Timmermansa v okviru Mednarodnega foruma in Srebrne katedre Pravne fakultete o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v EU
Lokacija: Pravna fakulteta, Siva predavalnica, Poljanski nasip 2, Ljubljana
(Zbor medijev ob 10.15 uri pred vhodom na Pravno fakulteto)
12.00 – Frans Timmermans na ogledu mesta s kolesom (SAMO FOTOTERMIN)
(Zbor medijev ob 11.55 uri na Krekovem trgu 10, kjer je predviden začetek poti – Krekov trg – Mestni trg – Šuštarski most – Novi trg – Trg francoske revolucije – Vegova ulica – Kongresni trg – Wolfova ulica – Prešernov trg)
12.15 – pogovor ob kavi – Frans Timmermans, Luka Pečar Pahor in Luca Kaiser
Lokacija: Kavarna Zvezda, Wolfova ulica 14, Ljubljana (SAMO FOTOTERMIN)
12.45 – sprejem pri predsedniku DZ Dejanu Židanu pred Državnim zborom, Šubičeva ulica 5, Ljubljana (SAMO FOTOTERMIN)
13.00 – pogovor s predstavniki sindikatov, nevladnih organizacij in mladinskih organizacij
Lokacija: Dom sindikatov, Dalmatinova ulica 4, Ljubljana
(Zbor medijev ob 12.45 uri pred vhodom v Dom sindikatov)
15.00 – sprejem pri županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviću in vpis v častno knjigo mesta Ljubljane
Lokacija: Magistrat, Mestni trg 1, Ljubljana
(Zbor medijev ob 14.50 uri pred vhodom v Magistrat)
17.30 – udeležba na dogodku “Europe Together – Evropa Skupaj” v organizaciji skupine S&D v Evropskem parlamentu
Lokacija: Kongresni trg, Ljubljana
19.05 (predvidoma) – govor Fransa Timmermansa o prihodnosti Evrope na dogodku S&D
Lokacija: Kongresni trg, Ljubljana
Prosimo vas, da svojo oz. udeležbo vaših sodelavcev, ki bodo spremljali obisk Fransa Timmermansa v Sloveniji, najavite preko e-pošte na [email protected], najkasneje do srede, 27. februarja 2019, do 15. ure, zaradi lažjega zagotavljanja vašega oz. njihovega dela.
Prijazne pozdrave,
Služba SD za odnose z javnostmi
Socialni demokrati
Levstikova 15
1000 Ljubljana
tel.: +386 1 2444 100
e-pošta: [email protected]
www.socialnidemokrati.si
Twitter: @strankaSD
Facebook: www.facebook.com/socialnidemokrati.si
Evropski Socialni demokrati smo na Kongresu PES v Madridu sprejeli volilni program
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićDelegacija Socialnih demokratov, v kateri sta poleg evropske poslanke in nosilke liste SD za evropske volitve Tanje Fajon tudi kandidata na evropski listi, župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in članica Mladega foruma SD Neva Grašič, je na Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Madridu aktivno sodelovala v pripravah in sprejemu volilnega Manifesta evropskih socialdemokratov.
V socialdemokratskem programu s sedmimi ključnimi področji med drugim obljubljamo, da bomo v ospredje postavili boj proti podnebnim spremembam, da bomo bolje upravljali migracije, presegli neenakosti, se borili za davčno pravičnost in zagotovili varnost za vse. Manifest, imenovan Nova socialna pogodba za Evropo, so potrdili delegati iz strank članic PES, ki bodo kandidirali na letošnjih volitvah v Evropski parlament.
“Tako sem ponosen, da gremo v to volilno kampanjo s takšnim programom – naše gibanje je ponosno, optimistično in željno narediti napredno spremembo. Tukaj danes v Madridu in po Evropi čutim optimizem – prihaja pomlad,” je povedal vodilni kandidat PES na volitvah v Evropski parlament Frans Timmermans.
“Majske volitve v Evropske parlament ne bodo običajne. Prilagoditi se moramo spreminjajočemu se svetu. To bodo volitve za boljšo, drugačno Evropo. Socialni demokrati hočemo Evropo, ki bo napredna, solidarna in pravična. To zmoremo. Imamo znanje in ljudi. Potrebujemo novo socialno zavezo z našimi državljani. Dolžni smo zmanjšati neenakost in ustaviti kopičenje bogastva, zlasti v rokah peščice privilegiranih,” je ob robu Kongresa PES v Madridu izpostavila podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka Tanja Fajon.
“S Fransom Timmermansom, vodilnim kandidatom PES za novega predsednika Evropske komisije, zavzetim borcem za pravično in socialno Evropo, in novo socialno pogodbo za Evropo, smo pripravljeni, da dobimo Evropo nazaj, jo obranimo pred nevarnimi nacionalističnimi in skrajno desnimi silami in vrnemo ljudem. Revščina, ki se pojavlja zlasti med starejšimi v Sloveniji, je moralno in ekonomsko neupravičena. Gradili bomo na Sloveniji in Evropi, ki bo solidarna za večino in ne le za peščico,” je povedal Aleksander Jevšek.
Po besedah Neve Grašič pa je ključno, da bodo mladi v Evropi imeli boljše pogoje za življenje. “Izobraževanje je pravica, ki mora biti dostopna vsem. Kot tudi dostop do zdravstvenega in otroškega varstva, stanovanja in prehrane. Evropski socialisti in socialni demokrati smo uvedli Jamstvo za mlade, ki kaže izjemne rezultate. Nameniti moramo še več financiranja in krepiti program Erasmus +, saj morajo imeti vsi mladi Evropejci možnost, da oblikujejo svojo prihodnost,” je še poudarila Neva Grašič.
Delegacija Socialnih demokratov je imela ob robu Kongresa PES v Madridu tudi vrsto bilateralnih srečanj z vodstvi sestrskih socialdemokratskih strank, na katerih so v ospredju zlasti priprave na evropske volitve in velik mednarodni dogodek “Hočemo Evropo” – drugačno, napredno, solidarno in pravično, ki ga bo organizirala skupina S&D v četrtek, 28. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Gost dogodka S&D v Sloveniji bo Frans Timmermans, ki se bo srečal tudi s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, v programu njegovega obiska pa bo med drugim tudi predavanje na ljubljanski Pravni fakulteti ter srečanje s predstavniki sindikatov in mladimi, ki jih bo nagovoril v Ljubljani.
Komentar Tanje Fajon: Hočemo Evropo!
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićSocialisti in Demokrati Evrope smo ta vikend zbrani v Madridu. Potem, ko smo na decembrskem Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Lizboni izbrali Fransa Timmermansa za svojega vodilnega kandidata za predsednika Evropske komisije in v osmih temeljnih resolucijah opredelili vsebino svojega prihodnjega dela, bomo danes »spitzen« kandidata tudi uradno potrdili ter s sprejetim manifestom stopili na zmagovito pot proti evropskim volitvam.
Te bodo v mnogih pogledih pomembnejše ali celo drugačne od prejšnjih. Pri tem ne mislim na postopke, marveč predvsem na vsebine, od katerih bo bolj kot v preteklosti odvisen končni rezultat oziroma sestava prihodnjega Evropskega parlamenta.
V zadnjih mesecih sama – podobno kot moji kolegi po Evropi – nenehno opozarjam na razrast poveličevanja narodne pripadnosti, povezane z zapiranjem meja, na porast nacionalistične retorike, vrnitev k zaničevanju drugačnih in drugače mislečih, na širjenje vulgarnega, nasilnega in sovražnega govora ter populistično prikrojenih in zlaganih informacij, kar vse vodi k razkroju osnovne vrednote Evrope: povezanosti, ki temelji na multikulturnosti.
V prihodnjih tednih, ko bodo stranke začele predstavljati svoje kandidate za evropske poslance in se bo začela volilna tekma, bomo vsi skupaj deležni veliko velikih besed, bolj ali manj racionalnih ciljev, bolj ali manj smiselnih in uresničljivih obljub. Vse stranke pa bodo predvsem obljubljale boljše življenje in večje blagostanje v Evropi. Ne glede na to, kako utrujajoča znajo biti taka predvolilna soočenja, ostaja naloga volivcev, da znamo razbrati, po kakšni poti bo to blagostanje doseženo in komu bo namenjeno.
Pot Socialnih demokratov je jasna in temelji na dejstvu, da smo vsi ljudje enakopravni. Zato nam ni vseeno, ali bo Evropa kontinent, na katerem bosta vladali socialna pravičnost in zaščita ranljivih skupin prebivalcev, vsem dostopno zdravstvo in šolstvo, spoštovanje vsakega človeka ne glede na vero, videz, spol, pravična davčna politika … ali pa nam bo zavladalo oderuštvo, požrešnost, kratkoročno zadovoljevanje parcialnih interesov in štetje dobička, kjer bo viden in upoštevan samo tisti, ki bo bogat. Razbrati moramo, kdo nam ponuja »napredek« na račun zatiranja šibkejših, kdo hujska k preganjanju manjšin, kdo bi ženske spet postavil za štedilnik.
Slovenski kandidati Socialnih demokratov za evropske poslance smo znane, imamo izkušnje na različnih področjih in delimo enake vrednote. In kar je zelo pomembno, smo zapriseženi ideji skupne, odprte in povezane in močne Evrope. Ni nepomebno dejstvo, da smo Socialni demokrati kot prva predstavili svojo listo in s tem potrdili, da nas ne odlikujejo zgolj jasno začrtan program in cilji, ki smo jim tradicionalno zvesti, marveč da delujemo v duhu, v kakršnem želimo videti Evropo prihodnosti: močno, napredno, združeno, složno in solidarno.
Zato moramo na evropskih volitvah 26. maja zakričati z glasom, ki nas bo ponesel v Evropo. »Hočemo Evropo!« ni jokava zahteva razvajenih, ki čakajo, da zanje delajo drugi. »Hočemo Evropo« je jasno izražena volja vsakega od nas, ki bo na volitvah z izbiro socialnih demokratov podpisal pogodbo za drugačno, napredno, solidarno, pravično prihodnost. V drugačni, napredni, solidarni in pravični Evropi.
Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednikca SD/S&D ter nosilka kandidatne liste SD za volitve v Evropski parlament
Pridi na festival socialne demokracije v Ljubljani
/in EU, Novice /by Denis SarkićV četrtek, 28. februarja 2019, se bo na Kongresnem trgu v Ljubljani odvil festival socialne demokracije ”Evropa skupaj – Hočemo Evropo”, ki bo izveden v sklopu projekta ”Skupaj – Nova smer Evrope”, ki ga organizira politična skupina S&D v Evropskem parlamentu. Projekt, ki je obiskal že številne evropske prestolnice, se izvaja s ciljem pogovora z državljankami in državljani o evropski prihodnosti, s tem pa spodbujati razprave o aktualnih temah temah, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje v evropski skupnosti.
Razprave o prihodnosti Evropske unije bodo popestrili nastopi stand-up komikov ter glasbeni gostje, Rock Partyzani, HeaveniX in TABU-jevci.
Program:
Pridružite se številnim zabavnim aktivnostim ter razpravi s tem pa nam pomagajte oblikovati našo vizijo prihodnosti Evrope.
Spremljaj več o festivalu na Facebook strani dogodka.
Socialni demokrati predlagamo Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićSocialni demokrati za novega ministra za kulturo predlagamo mag. Zorana Pozniča, aktualnega direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Predlog kandidature smo danes že posredovali predsedniku Vlade Republike Slovenije Marjanu Šarcu. Verjamemo, da je kandidat za ministra Zoran Poznič dober izbor in bo kulturnemu resorju dal nov zagon, ki ga ta potrebuje. Ob tem tudi že najavljamo, da bomo za državno sekretarko na kulturnem resorju predlagali dr. Tanjo Kerševan Smokvina, pogovori s kandidati za drugo sekretarsko mesto pa še potekajo in bodo zaključeni do imenovanja novega ministra.
Vodstvo Socialnih demokratov je takoj po odstopu kulturnega ministra zelo intenzivno vodilo pogovore z več kandidatkami in kandidati za novega ministra. Za SD je kultura izjemno pomembna, zato smo se odločali med osebami, ki imajo dobre strokovne reference na področjih svojega dosedanjega delovanja, izkušnje iz vodenja, nekateri tudi politične izkušnje, predvsem pa, da zelo dobro razumejo pomen kulture v družbi.
Socialni demokrati iskreno želimo, da bi nova vodstvena ekipa lahko čim hitreje začela z delom na Ministrstvu za kulturo, kjer so bili zastavljeni dobri projekti in ob tem tudi zagotovljena sredstva v proračunu že v času ministra Dejana Prešička. Socialni demokrati menimo, da je Ministrstvo za kulturo prepomemben resor, da bi projekti zastali, zato želimo, da bodo zastavljene zadeve čim prej stekle naprej, v korist kulture in kulturnikov.
Mag. Zoran Poznič je rojen leta 1959 v Trbovljah. Po zaključeni Osnovi šoli v Trbovljah je zaključil Srednjo šolo tiska in papirja (1979) in Srednjo šolo za logistiko (2003). Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo, leta 2010 je na tej isti akademiji magistriral iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Njegovo magistrsko delo nosi naslov »Socialna struktura videa«. Bil je mentor več likovnih skupin, strokovnih žirij, ipd.
Od leta 2008 je direktor Delavskega doma Trbovlje, od leta 2017 pa podpredsednik Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov. Od leta 2006 je imel več mednarodnih in nacionalnih razstav. Za svoje delo je leta 2012 prejel Prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje, leta 2016 in 2017 Srebrni znak za inovacije, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, leta 2018 pa nagrado Slovenske turistične organizacije za svoje delo Virtualni poligon Luknja v prihodnost.
Dr. Tanja Kerševan Smokvina je rojena leta 1973 v Šempetru pri Novi Gorici. Po končani srednji šoli NSC Nova Gorica (danes Gimnazija Nova Gorica) se je vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, na kateri je leta 1998 diplomirala z diplomskim delom z naslovom Koncentracija medijskega lastništva: primer slovenskih komercialnih televizij. Leta 2007 je na Fakulteti za družbene vede magistrirala, leta 2014 pa doktorirala z doktorsko disertacijo Diskurzi medijske politike Evropske unije: primer direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Med študijem je kot novinarka sodelovala pri časopisni hiši Delo, leta 1998 se je zaposlila na Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije. Leta 2001 je postala vodja monitoringa na AKOS-u. Zadnjih pet let zaposlitve na AKOS-u pa je bila svetovalka direktorja AKOS. To funkcijo je opravljala do leta 2016, ko se je odločila, da »odide na svoje«. Postala je samostojna raziskovalka in mednarodna svetovalka s področja medijev in medijske regulacije. Od leta 2016 kot gostujoča predavateljica predava na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, od leta 2018 pa je pridružena partnerica Mednarodne svetovalne družbe Wagner-Hatfield.
Evtanazija po mnenju udeležencev posveta Foruma starejših SD ne sme biti politična tema
/in Forum starejših, Novice, Stranka /by Denis Sarkić“Umiranje je sestavni del našega življenja, skrb svojcev in skupnosti pa je, da je dostojanstveno. Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji, je odprto vprašanje,” je na posvetu o evtanaziji v organizaciji Foruma starejših SD dejal njegov predsednik mag. Franc Hočevar. Udeleženci posveta, ki je potekal v Ljubljani, so med drugim poudarili, da evtanazija ne bi smela biti politično vprašanje. V svetu je sedem držav – Belgija, Kanada, Kolumbija, Luksemburg, Nizozemska, Švica in ZDA (v sedmih zveznih državah), ki so evtanazijo ali pomoč pri samomoru legalizirale. Komisija RS za medicinsko etiko ima o tem jasno stališče, ki ga je na posvetu predstavil njegov predsednik in nekdanji minister za zdravje dr. Božidar Voljč.
Komisija po navedbah Voljča ne podpira evtanazije, ker človeških stisk ne moremo reševati tako, da tiste, ki so se v njih znašli, usmrtimo. “To je proti vsem pravilom in vrednotam civilizirane družbe,” je poudaril Voljč in dodal, da zdravnik v prvi vrsti skrbi, da ostane bolnik živ. Zato povsod, kjer evtanazijo izvajajo, naletijo na moralne in etične pomisleke, pokazale pa so se tudi zlorabe. Kot primer je navedel Nizozemsko, kjer vsak dan evtanazirajo že 16 ljudi. Veliko evtanazij je tam celo brez soglasja bolnika, v omenjenih državah pa nasploh iz leta v leto evtanazirajo več in več ljudi.
Voljč je opozoril, da evtanazije ne podpira niti odbor za pravna in etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Poleg zakonodaje to prepoveduje tudi Kodeks zdravniške etike. Razlogi za nasprotovanje komisije in stroke evtanaziji so po besedah Voljča v tem, da je varovanje človeškega življenja s stališča zdravnika največja vrednota. Ne le Hipokratova prisega, tudi Ženevska deklaracija zahteva absolutno spoštovanje človeškega življenja, je dejal in opozoril na pomen učinkovite paliativne oskrbe. “Dokler nimamo razvitega tega področja, kot bi bilo treba, je o evtanaziji težko govoriti. Ta ob dobrem sistemu paliative sploh ni potrebna,” je zatrdil Voljč. Zaveda se, da so v Sloveniji ljudje, ki evtanazijo zagovarjajo in tisti, ki so proti njej. “In to velja tudi za oba politična pola, desnico in levico,” je dejal Voljč, ki je izrazil bojazen, da bo odločanje za ali proti evtanaziji postala “politična tema”.
“Razprava o smrti oziroma evtanaziji ne sme nikoli biti politično vprašanje. Tu gre za vprašanje, ali je to človekova pravica pravica ali pa tržno blago,” je prepričan tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki se je na kratko udeležil današnjega posveta. Tudi za vodjo Poslanske skupine SD Matjaža Hana je ta tema “absolutno nepolitična” in zelo težka. Nekdanja poslanka SD Breda Pečan je spomnila na zgodovinarja Janka Pleterskega, ko mu je življenje pri 95 letih postalo neznosno breme in je poslance pozval, naj ljudem omogočijo odločanje o koncu svojega življenja. “Če bi bila dementna, bi si želela evatanazijo,” je dejala Pečanova na posvetu.