Martina Vuk: “Recimo stop nasilju nad ženskami in reagirajmo!”

/in , /by

Predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov Martina Vuk je v izjavi ob 25. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, pozvala k ukrepanju, ko se dogaja nasilje. “Nobeno opravičilo za nasilje ne zaleže. Vsaka žrtev je žrtev preveč. Ne obračajmo se stran, ampak reagirajmo,” je pozvala Martina Vuk.

 

Minister Prešiček ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami: Naša občutljivost mora biti neizmerljiva

/in , , /by

Ko na nedeljo, ko je svet in splet že preplavila srhljiva statistika o nasilju nad ženskami, ko se vrstijo glasni in odločni apeli, da se vsakršna oblika nasilja nad ženskami nemudoma konča, razmišljam o naših odnosih, razmišljam tudi o tem, da vse številke v resnici najbrž ne morejo zajeti še vseh tistih zamolčanih, žalostnih zgodb, ki so se zgodile ali pa se prav v tem trenutku dogajajo za štirimi stenami. Niti nasilja, ki je eskaliralo, nasilja, ko sta postali notranja in zunanja bolečina prehudi.

In kolikokrat mi, visoko razvita tehnološka družba, sploh ne slišimo dekličinega, ženskega krika, ker se ta zgodi brez fizičnega odmeva? Intimni svetovi, ki se danes vrtijo tudi v digitalnem okolju, so podvrženi krutim zlorabam reproduciranja telesa, norčevanja, poniževanja, izsiljevanja. Spletno nasilje je že doživela vsaka četrta najstnica v Evropi, v Sloveniji sta eno od oblik spletnega nadlegovanja doživeli dve tretjini srednješolk. Kot je neizbrisljiva internetna sled, so lahko neizbrisljive poškodbe človekove notranjosti.

Da je nasilje nad dekleti in ženskami sramota vseh družb, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. In nadaljeval, da ko bo polovica človeštva, ki jo sestavljajo ženske in dekleta, živela brez strahu, nasilja, vsakodnevne negotovosti, bomo lahko govorili o poštenem in enakopravnem svetu.

Doma, v najbolj intimnem prostoru, pa tudi v delovnem ali digitalnem okolju. V svetu je namreč več kot tretjina žensk že doživela fizično in/ali spolno nasilje. V Sloveniji je vsaka druga ženska od dopolnjenega petnajstega leta starosti doživela eno od oblik nasilja.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki je skupaj z Društvom novinarjev Slovenije pozvalo novinarke in novinarje, naj se pri poročanju o nasilju nad ženskami izogibajo stereotipom, je v ljubljanski Galeriji Kresija pripravilo razstavo ”Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat”. Pripovedi desetih žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon, so postale vidne v umetniškem izrazu.

Vsem, tudi samo slutenim, plaho nakazanim zgodbam, moramo prisluhniti, se o vsakršni obliki nasilja pogovarjati. Naša občutljivost mora biti neizmerljiva. Tudi nasilja se ne meri samo z modricami, podplutbami, fizičnimi ranami, poškodovanimi telesi. Udarci na človekovi duši skelijo dlje, zaznamujejo otroška, dekliška, ženska, naša življenja. Ni naključje, da se dogodki mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami v decembru stečejo v mednarodni dan človekovih pravic.

Dejan Prešiček, minister za kulturo

Predsednik Židan ob dnevu Rudolfa Maistra: Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova

/in , /by

“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.

V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.

Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.

Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.

Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

Ministri iz SD na vladi potrdili novelo ZIPRS, ki določa višino letnega dodatka za upokojence in višjo povprečnino občinam

/in , /by

Socialni demokrati smo podprli predlagano novelo Zakona o izvrševanju proračunov RS za 2018 in 2019 (ZIPRS), ki jo je soglasno sprejela Vlada Republike Slovenije. Z njo med drugim zvišujemo povprečnino za občine, ki bi prihodnje leto znašala 573,5 evra, kar je največ doslej, določamo pa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, izplačali pa ga bomo v petih razredih.

V predlogu novele urejamo vsebine, ki jih moramo uveljaviti že v letošnjem letu, vplivajo pa na izvrševanje proračuna države in občinskih proračunov v letu 2019. Predlagana novela tako zvišuje povprečnino, ki bo prihodnje leto pripadla občinam. V skladu z dogovorom, ki ga je vlada dosegla z občinskimi združenji, bo znašala 573,5 evra, kar je največ doslej. Zaradi zvišanja povprečnine se bodo proračunski odhodki prihodnje leto povečali za 32,5 milijona evrov.

Predlagana novela določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov več, kot znaša nova ocena za letošnje leto.

Izplačan bo v petih razredih, in sicer:

– prejemnikom pokojnin v znesku do 470 evrov se letni dodatek izplača v višini 437 evrov;

– prejemnikom pokojnin v znesku od 470,01 evra do 570 evrov se letni dodatek izplača v višini 297 evrov; 

– prejemnikom pokojnin v znesku od 570,01 evra do 670 evrov se letni dodatek izplača v višini 237 evrov; 

– uživalcem pokojnin v znesku od 670,01 evra do 810 evrov se letni dodatek izplača v višini 187 evrov; 

– uživalcem pokojnin v znesku, višjem od 810 evrov, se letni dodatek izplača v višini 127 evrov. 

Skupaj se bodo z uveljavitvijo te novele odhodki povečali za:

− približno 6 milijonov evrov zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada;

− 1,75 milijona evrov zaradi povišanja dovoljenega števila zaposlitev;

− približno 32,5 milijona evrov zaradi zvišanja povprečnine;

− približno 7 milijonov evrov zaradi izredne uskladitve pokojnin in

− 18 milijonov evrov zaradi večjega letnega dodatka za upokojence v primerjavi z letom 2018.

S predlagano novelo ZIPRS Vlada RS omejuje tudi določene izdatke. Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju namreč potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja. Hkrati Slovenijo zavezujejo tudi fiskalna pravila, predvsem pa ustavno načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov. Za ta namen so predvideni ukrepi na področju socialnega varstva in na področju plač.

Skupaj se bodo odhodki zmanjšali za:

− približno 16 milijonov evrov zaradi neusklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom;

− približno 5 milijonov evrov zaradineuskladitev mej dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev in

− 60 milijonov evrov za državni proračun (oziroma 100 milijonov evrov za sektor država) zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Slednji ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja.

Predsednik Židan: Socialni demokrati gremo v drugi krog županskih volitev z velikim optimizmom

/in , /by

“Socialni demokrati smo zadovoljni z nedeljskim izidom lokalnih volitev, saj smo izboljšali rezultat iz leta 2014 ter povečali število svetnic in svetnikov SD v občinskih in mestnih svetih,” je povedal predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije po prvem krogu lokalnih volitev. Po delnih neuradnih izidih je bilo izvoljenih 335 svetnic in svetnikov iz vrst SD po proporcionalnem volilnem sistemu in 21 svetnikov v občinah, kjer volijo po večinskem volilnem sistemu.

Prav tako je bilo v prvem krogu županskih volitev izvoljenih 14 županj in županov iz vrst SD (od tega v mestnih občinah Murska Sobota in Velenje) ter dva (2) skupna kandidata (v občinah Hajdina in Prebold), izvoljenih pa je bilo tudi devet (9) samostojnih županskih kandidatov, ki so imeli tudi podporo SD na letošnjih volitvah.

V drugi krog se je uvrstilo še osem (8) kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), en (1) skupni kandidat (v občini Slovenske Konjice) ter osem (8), ki jih podpiramo tudi Socialni demokrati.

“Rezultat županskih volitev je po prvem krogu dokaz dobrega dela tako dosedanjih županov, stranke na terenu in tudi izbora županskih kandidatov,” je poudaril Židan in napovedal, da “gremo Socialni demokrati tudi v drugi krog lokalnih volitev z velikim optimizmom”.

“Velike možnosti za izvolitev v drugem krogu imata kandidat SD za kranjskega župana Matjaž Rakovec in kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek,” je poudaril Židan, ki se je ob tem zahvalil vsem volilkam in volilcem za zaupanje ter jih pozval, da se udeležijo tudi drugega kroga županskih volitev v nedeljo, 2 . decembra.

Po Židanovih besedah smo Socialni demokrati stranka, ki razume, da ne moreš delovati na državni ravni, če ne deluješ tudi lokalno. Kajti če ne deluješ lokalno, poslanci nimajo dovolj informacij, kaj so želje, potrebe in usmeritve s terena.

“Izidi volitev na lokalni ravno so tudi rezultat prepoznavnosti posameznikov,” je spomnil Židan in dodal, “da se na lokalnih volitvah delno voli stranka, predvsem pa se voli ljudi”. “Stranka SD ima veliko članov, ki so prepoznavni, in to se na koncu pokaže tudi na rezultatu lokalnih volitev,” je dejal predsednik SD. Ob tem je opozoril, da morajo biti v stranki zadosti razumni, da tega rezultata ne opevajo, saj je treba delati naprej.

Tudi po mnenju vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana smo v stranki lahko zadovoljni z izkupičkom po prvi etapi na lokalnih volitvah. “A se hkrati zavedamo, kje so naše šibke točke,” je dodal Han in ob tem izpostavil predvsem rezultate v nekaterih mestnih občinah. “A verjamem, da bomo s trdim delom Socialni demokrati ponovno izboljšali pozicijo tudi v mestnih središčih,” je napovedal vodja poslancev SD.

Izvoljeni župani in županje SD ter skupni kandidati v prvem krogu:

Aleksander Jevšek – Mestna občina Murska Sobota

Bojan Kontič – Mestna občina Velenje

Tadej Beočanin – Občina Ajdovščina

Valter Mlekuž – Občina Bovec

Saša Likavec Svetelšek – Občina Hrpelje-Kozina

Emil Rojc – Občina Ilirska Bistrica

Tina Gerbec – Občina Kanal ob Soči

Darko Zevnik – Občina Metlika

Bojan Borovnik – Občina Mislinja

Anton Kovše – Občina Podvelka

Tomaž Režun – Občina Radeče

Alan Bukovnik – Občina Radlje ob Dravi

Srečko Geč – Občina Ribnica na Pohorju

Janko Kos – Občina Žalec

Stanislav Glažar – Občina Hajdina (skupni)

Vinko Debelak – Občina Prebold (skupni)

Županski kandidati in kandidatke SD ter skupni in s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj (2. krog)

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj (2. krog)

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče (2. krog)

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice (2. krog)

Dejan Karba – Občina Ljutomer (2. krog)

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju (2. krog)

Martin Rebolj – Občina Moravče (2. krog)

Emil Šmid – Občina Radenci (2. krog)

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni (2. krog)

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD (2. krog)

Tilen Kugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD (2. krog)

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD (2. krog)

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD (2. krog)

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD (2. krog)

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD (2. krog)

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD (2. krog)

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD (2. krog)

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Komentar dr. Milana Brgleza: Globalni dogovor za migracije in Republika Slovenija

/in , , /by

»Človekove pravice so univerzalne in nedeljive. Tudi človekova svoboda je nedeljiva: če je zanikana komerkoli na svetu, je torej posredno zanikana vsem ljudem. Zato ne smemo ostati tiho v soočanju z zlom ali nasiljem. Tišina ju le vzpodbuja.« (Václav Havel)

Globalni dogovor za varne, nadzorovane in urejene migracije (Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration) iz leta 2018 je za namene izražanja politične volje (pa tudi kot dokaz izražanja pravne zavesti) v mednarodni skupnosti in Organizaciji Združenih narodov (OZN) potrebno brati skupaj z leta 2016 v Generalni skupščini OZN sprejeto Newyorško deklaracijo o beguncih in migrantih (The New York Declaration for Refugees and Migrants).

Če ju beremo skupaj, je tako neposredno mednarodnopolitično kot posredno mednarodnopravno dovolj jasno razlikovanje med begunci in migranti. Problem sploh ni v dokumentih. Zato na vprašanje, kje v Globalnem dogovoru velja kaj in kako popraviti, ne bomo dobili (prepričljivega) odgovora.

Tudi tako imenovani problem neustreznega razlikovanja beguncev in migrantov je zato izrazito notranjepolitičen. Je zadnji v nizu odzivov in obtožb v medijih in na družbenih omrežjih, kaj bi pomenil naš pristanek na Globalni dogovor za varne, nadzorovane in urejene migracije 11. in 12. decembra v Marakešu. Obtožb denimo o nacionalni izdaji na osnovi zavajajočega tolmačenja Globalnega dogovora (mag. Branko Grims), o uničevanju zahodne ali evropske civilizacije (Ivan Janez Janša), o odpovedovanju nacionalni suverenosti in uvozu migrantov (mag. Zmago Jelinčič Plemeniti) ali o nerazumevanju človekovih pravic, kot jih določata naša ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah (prof. dr. Boštjan M. Zupančič).

Zato je Havlov citat danes še kako aktualen pri našem razumevanju, upoštevanju in spoštovanju celotne Ustave Republike Slovenije in pomena človekovih pravic v njej. V notranji in zunanji politiki. Problem je pravzaprav v nas. In v Evropski uniji (EU). Prav na zahtevo EU Globalni dogovor namreč ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti – ne na ravni mednarodnega ne na ravni nacionalnega prava ali prava EU. Je pa z njimi skladen.

Gre za politično zavezo ali deklaracijo, ki je utemeljena na obstoječem mednarodnem pravu, na vrednotah državne suverenosti, delitve odgovornosti in sodelovanja, nediskriminacije ter spoštovanja človekovih pravic. Na pogajalsko zahtevo EU jasno razlikuje med begunci in migranti, saj želi preprečevati nekontrolirane in neurejene migracije. Tudi poudarek na dolžnosti države izvora, da znova sprejme svojega državljana, je bila zahteva EU, ki mednarodnopravno ni tako enoznačna.

Govori tako o človekovih pravicah migrantov, ki jih imamo že kot ljudje (za njih ne uvaja nobene nove), kot o njihovi dolžnosti spoštovati pravni red, običaje, tradicijo in kulturo države, kjer se nahajajo. V okvir nujnega mednarodnega sodelovanja pa so vključene tako države in družbe izvora, tranzitne države in družbe ter (ciljne) države in družbe sprejemnice.

A v času, ko še vedno predsedujemo Svetu za človekove pravice OZN, bi glede na aktualne politične in družbene odzive, pa vsaj od soočanja z množičnim prehajanjem migrantov in beguncev konec leta 2015, ne zmogli več oblikovati političnega (in žal tudi družbenega) soglasja za vsebinsko enako temeljno družbeno pogodbo, ki utemeljuje našo državo – Ustavo Republike Slovenije.

Podobno tudi vse države članice ne bi več sprejele Evropske unije, ki »temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.«

Ker pa za nas še veljata obe, naša Ustava in Pogodba o Evropski uniji, je tudi opredelitev do Globalnega dogovora o varnih, nadzorovanih in urejenih migracijah tako pomembna. Govori namreč o nas samih.

dr. Milan Brglez

poslanec SD in strokovnjak za mednarodne odnose

Poziv predsednika Židana pred nedeljskimi lokalnimi volitvami: Glas za Socialne demokrate je glas za uspešno lokalno skupnost

/in , /by

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je volivke in volivce pred nedeljskim glasovanjem pozval k udeležbi na lokalnih volitvah. Kot je v nagovoru državljankam in državljanom dejal predsednik Židan, glas za Socialne demokrate pomeni glas za lokalno skupnost, kjer se poskrbi tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za lokalno skupnost, kjer se lepše živi. “Govorimo o urejenih otroških igriščih, knjižnicah, vrtcih in šolah ter drugim stvareh, ki so tako zelo pomembne nam, ki živimo v lokalnih skupnostih,” je dejal Židan.

Židan je zadnji dan volilne kampanje obiskal nekatere gorenjske občine in tam podprl kandidate SD. “Upam si napovedati, da se bomo Socialni demokrati letos še bolj okrepili tudi na lokalnem nivoju. Želimo pokazati, da našim obljubam sledijo prava dejanja,” je napovedal Židan ob obisku na Gorenjskem. “Nekatera imena naših županskih kandidatk in kandidatov so zagotovo pozitivno presenečenje, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo energijo in znanje za vodenje občin,” je poudaril Židan.

 

“Imamo ambicijo, da na letošnjih lokalnih volitvah, povečamo število županj in županov ter svetniških mest v posameznih občinah,” je poudaril Židan ob današnji podpori županskemu kandidatu Daliborju Šolarju v Radovljici. “Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst Socialnih demokratov zaupajo prihodnost lokalnega razvoja,” je še dodal Židan.

“Želimo si, da bi še bolj soustvarjali razvoj v občinah, da bomo izpeljali nekatere projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo voditi razvoj v smeri Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse,” je povedal Židan med današnjim obiskom pri županu SD Tomažu Mencingerju na Jesenicah.

“Na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo s 65 županskimi kandidatkami in kandidati, od tega 58 stranke SD, v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica, Celje, Kranj, Velenje, Murska Sobota in Ptuj ter 7 skupnimi kandidati v občinah Črnomelj, Hajdina, Komen, Loška dolina, Miren – Kostanjevica, Prebold in Slovenske Konjice,” je naštel Židan.

“V 156 občinah kandidiramo z listami kandidatov SD za občinske in mestne svete. Ob tem Socialni demokrati podpiramo še 27 županskih kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo bodisi kot neodvisni ali pa s podporo večih strank,” je še navedel predsednik SD v izjavi za medije na Jesenicah ter pozval volivke in volivce, da se množično udeležijo nedeljskih lokalnih volitev in s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Židan ob 100-letnici konca prve svetovne vojne: “Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas.”

/in , /by

11. novembra se z veseljem pa tudi žalostjo spominjamo 100-letnice konca prve svetovne vojne. Z veseljem zato, ker se je po štirih letih ta nesmiselna morija vendarle končala, z žalostjo pa zaradi spomina na brezmejno trpljenje in nešteta izgubljena človeška življenja.

Niccolò Machiavelli je v svojem delu»Zgodovina Firenc« zapisal: “Vojne se začnejo, ko si to zaželiš, ne pa tudi končajo” (»Comincionsi le guerre quando altri vuole, ma non quando altri vuole si finiscono«, Zgodovina Firenc (1526), III. knjiga, 7. poglavje.). Kako resnična je ta trditev se je pokazalo tudi v primeru prve svetovne vojne, vojne, ki naj bi se končala v le nekaj mesecih. A na koncu se je ta uničujoča vojna razvlekla na dolga štiri leta. Po štirih letih, 11. novembra 1918, zgodaj zjutraj, so sile antante in Nemčija podpisale premirje, ki je začelo natanko ob 11. uri. Novica je hipoma, predvsem pa z velikim olajšanjem zaokrožila po svetu.

Štiri letno obdobje trpljenja se je vendarle končalo. Končala se je vojna, ki na koncu ni razrešila prav nobenega od problemov, ki so do te vojne pripeljali. Za seboj je pustila le tragično bilanco: več milijonov žrtev, brezmejne človeške stiske, opustošene pokrajine, izčrpano in porušeno Evropo ter zlom štirih velikih imperijev. Prva svetovna vojna je popolnoma spremenila politični zemljevid Evrope in dotedanjo mednarodno porazdelitev moči ter hkrati nesluteno vplivala na nadaljnji tok zgodovine 20. stoletja.

Ta vseobsegajoča, resnično svetovna vojna je v svoje uničujoče kolesje potegnila obsežne materialne in človeške vire, tudi slovenski narod, ki je umiral na frontah, v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Zlasti na območju kjer je divjala Soška fronta, na to strašno izkušnjo še danes, 100 let kasneje, spominjajo številna obeležja in prenekatero grobišče, ki sicer nemo, a nedvoumno pričajo o krvavi vojaški izkušnji prve svetovne vojne.

Gre za dragoceno dediščino in neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju o krhkosti in dragocenosti miru. O tem, da tudi blaginja in razvoj nista zagotovilo za mir. Kajti tudi desetletje pred prvo svetovno vojno je veljalo za vrhunec človeštva in evolucije. Razvoj, zmanjševanje revščine in širjenje demokracije so utrjevali zmotno prepričanje, da vojne niso več mogoče. A prva svetovna vojna se je kljub temu zgodila!

Ne glede na stopnjo razvitosti, ne glede na blagostanje, mir nikoli ni bil in nikoli ne bo samoumeven, čeprav ga kot samoumevnega še vedno prepogosto in preveč lahkomiselno dojemamo.

Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas, tako posameznikov kot držav. Terja dosledno spoštovanje človekovih pravic, pristno solidarnost, nenehno zavračanje kakršnihkoli predsodkov in nestrpnosti ter odločno zoperstavljanje sovražnosti.

Le tako lahko upamo, da se izkušnje, kot so izkušnje slovenskega vojaka avstro-ogrske vojske Filipa Jurkoviča nikoli več ne ponovijo.

Filip je namreč v svoj 360 strani dolg dnevnik zapisal sledeče boleče besede: “Moje srce vas globoko obžaluje, vi predragi tovariši, ki tukaj spite, in čutim vse vaše srčne bolečine, ki so vas pred smrtjo obdajale. Ah, tovariši, vojska je grozna in preklet bodi na veke tisti, ki je tisto prvi začel. Danes ste dali vi življenje, jutri morda mi, zato počivajte sladko. V Bogu pridemo tudi mi gotovo za vami, kateri dan in uro, pa vam, ljubi tovariši, ne znam odgovora, zato na svidenje v Večnosti.”

Spoštovani državljanke in državljani,

naj gre ob tej visoki obletnici, 100-letnici konca prve svetovne vojne, naš hvaležen spomin vsem padlim, predvsem našim rojakom, 35.000 slovenskim možem in fantom. Naše misli pa naj bodo usmerjene v prizadevanja za medsebojno sožitje, razumevanje, solidarnost in sodelovanje. Le tako lahko računamo na prihodnost, ki nam bo prizanesla z grozljivo izkušnjo vojne.

Sogovorniki na omizju Tanje Fajon opozorili na nevarno razraščanje sovražnega govora in nestrpnosti v družbi

/in , /by

Sovražni govor je v zadnjih letih postal nekaj normalnega, so opozorili udeleženci omizja z naslovom “Proti kulturi strahu”, ki jo je v Ljubljani pripravila evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. Kot so poudarili sogovorniki, odgovornost za to nosijo tako politiki kot tudi mediji. Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost, ker je sovražni govor postal del mainstreamovske politike, širjenje ideje strahu in ksenofobije pa nekaj normalnega. Opozorila je, da se po Evropi širijo neofašistične ideje in sovražnost, tudi v vrstah slovenske opozicije. Odgovornost za to po njenih besedah v veliki meri nosijo tudi mediji. “Če ne bomo ukrepali proti sovražnemu govoru in nestrpnosti ter si prizadevali za normalno Slovenijo in razumno Evropo, me resno skrbi,” je dejala evropska poslanka Fajon.

Na vlogo medijev je opozorila tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vprašala se je, ali so javna občila dolžna, zaradi navidezne objektivnosti, nekomu, ki zagovarja človekove pravice, postaviti nasproti antisemita ali rasista ali pa so tudi mediji odgovorni za to, da v javno razpravo ne prepuščajo glasov, ki netijo sovraštvo in nestrpnost. Bašić Hrvatinova, ki pojav sovražnega govora spremlja že 20 let, je dejala, da so ves čas opozarjali, da bo to postalo nekaj normalnega. Se je pa v dveh desetletjih spremenilo to, da so se nekoč avtorji sovražnega govora skrivali pod plaščem anonimnosti, danes pa se podpišejo z imenom in priimkom ter dodajo še naslov in telefonsko številko, je ponazorila.

Kritična je bila do levice, ki da je bila zaradi zagovarjanja liberalnih vrednot strpna do nestrpnih in z racionalno razlago poskušala razložiti, da tovrstni pojavi niso v redu. V določenem trenutku je liberalni diskurz prevzela desnica, ki zdaj zagovarja svobodo izražanja, in sicer v tem pomenu, da lahko kdorkoli govori karkoli, ne da bi bil za to kaznovan, je opozorila.

Novinar tednika Mladina Jure Trampuš pa je poudaril, da je sovražni govor danes organiziran in financiran. Spomnil je, da je med kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami SDS dobila sredstva iz tujine, da je financirala svoje oglase v medijih, na svetovnem spletu, Twitterju in drugod. “Sovražni govor je postal zelo nevaren, ker je voden z določenim namenom. Ta namen ni samo prevzeti oblast, temveč zasejati strah in spreti ljudi med sabo, zato da je pot do oblasti lažja,” je opozoril Trampuš.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je menila, da se v družbi preveč meša sovražni govor kot kazenskopravna kategorija in sovražni govor nasploh. Po njenem mnenju je kazenskopravna kategorija tovrstnega govora tisto, kar mora biti prej izjema kot pravilo. “Kazenske sankcije so tisto, česar se mora država najmanj posluževati,” je poudarila Pirc Musarjeva. Kot je dejala, “izvirni greh” za sovražni govor leži v politiki, od koder se širi v vse pore družbenega življenja – najprej v medije. “Mediji dajo možnost razširjati neprimerno govorjenje iz ust politikov in iz medijev do vseh prebivalcev države,” je povedala Pirc Musarjeva.

Politični analitik dr. Alem Maksuti s portala Homopolitikus je menil, da se nacionalistične ideologije v času gospodarske in moralne krize ponujajo kot pobeg. Po njegovih besedah potuho v njih najdejo predvsem ljudje, ki so v šibkem socialnem položaju ali se počutijo socialno prikrajšane.

Omizja so se kot gostje med drugim udeležili tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, poslanca SD dr. Milan Brglez in mag. Marko Koprivc, pravosodna ministrica Andreja Katič ter državna sekretarja dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Jernej Štromajer.

V SD trdno podpiramo globalni dogovor ZN za varno, učinkovito in dolgoročno upravljanje z zakonitimi migracijami in begunci

/in , /by

Predsedstvo SD je sprejelo sklep o jasni podpori stranke globalnemu dogovoru Združenih narodov za varno, učinkovito in dolgoročno upravljanje z zakonitimi migracijami in begunci. Socialni demokrati vztrajamo, da globalne izzive lahko rešujemo samo skupaj.

Marakeška deklaracija ne odpira vrat za migracijo, ne izenačuje migrantov in beguncev ter ne prinaša nič, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, evropskim in slovenskim pravnim redom ali suverenostjo držav.

Vsakršno manipulacijo glede vsebine dokumenta, zavajanje javnosti in neodgovorno ustrahovanje desne politike je nedopustno in ga ostro zavračamo.

Socialni demokrati pričakujemo, da bo Slovenija na vrhu v Marakešu, ki bo odločal o dogovoru ZN o migracijah, v začetku decembra zastopana na visoki politični ravni. Slovenija ne sme slediti vzoru tistih držav, ki zmotno verjamejo, da lahko svetovne izzive rešujejo same, v izolaciji in zunaj okvirov globalnih dogovorov.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!