Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Jan Škoberne je ob razpravi o predlogu Zakona o vajeništvu poudaril, da Slovenija, podobno kot Evropska unija, ugotavlja, da je in želi biti družba znanja. “V okoliščinah globalizirane družbe biti zgolj družba znanja ni dovolj, saj je poleg znanja potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco, ki mora svoje temelje iskati v realni izkušnji,” je dodal Škoberne.
Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da slovenski izobraževalni sistem znanje opremi z veščino v prid čimprejšnje in kakovostne integracije posameznikov na trg dela. “Resda na tovrstni zakon, ki bo mladim omogočil stik in izkušnjo prakse, čakamo predlogo,” je povedal Škoberne in hkrati ocenil, da “sedanji predlog odgovarja na ključne dileme, ki jih sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo, industrijo, obrtjo, seveda tudi prinaša”.
Ob tem je opozoril, da pri zakonu ne gre pričakovati čudežev in da bo uspešnost implementacije zakona odvisna od vseh deležnikov v procesu vajeništva. “Na eni strani od obrtnika, učitelja, dijaka in seveda tudi javnosti, ki mora imeti ustrezno mero razumevanja ter potrpljenja, hkrati pa solidarne podpore do procesa, da bo slednji uspešen,” je pojasnil Škoberne.
Prav tako je Škoberne poudaril, da so bila v predlogu upoštevana opozorila Socialnih demokratov, da mora biti za opravljeno delo v okviru izobraževalnega procesa nagrada ter da se te dohodke ne upošteva pri odmeri socialnih transferjev. “To pomeni, da bo dijak, vključen v vajeniški sistem, še vedno lahko prejemal tako državno štipendijo, kot tudi denimo otroški dodatek, s čimer ne bo ogrožen sistem solidarnosti in s tem tudi ne eksistenčna sposobnost družine, da podpira svojega otroka pri vstopu v tovrsten sistem izobraževanja,” je poudaril Škoberne.
Po njegovem je pomembno, da so po načelu »vsako delo šteje« iz naslova opravljenega dela plačani prispevki za pokojninsko dobo, kar poudarja ima še toliko večji pomen v luči dinamike trga dela, ki se je v zadnjem obdobju razvila. “Ko praktično ob vstopu ni več zaposlitev za nedoločen čas in je s tega vidika, vsako leto, vsak mesec delovne dobe še posebej pomemben,” je povedal Škoberne.
Kritike opozicije, da zakon prihaja prepozno, je poslanec SD zavrnil z vidika pripravljenosti pripravljavca zakona, da se najde socialni dialog, ko ima sedaj zakon kljub prvotnim nasprotovanjem različnim interesnim organizacijam ter sindikatom večinsko podporo.
“Dilema, ki ostaja v tem predlogu, je po mnenju poslanca nujnost pedagoškega in andragoškega usposabljanja za tiste, ki bodo izvajali vajeništvo,” je opozoril Škoberne in dodal, “da gre namreč za mojstra oz. mojstrico, katerega oz. katere ključna naloga je naučiti vključene v procesu delati, torej, veščine, ki se odvijajo v delavnici, v obratu, v storitvenem delu in na ta del bomo seveda morali dati odgovor”.
“Reči, da nekdo, ki je mojster v svojem poklicu, denimo orodjarskem ali mizarskem 30 let, nima ustreznega znanja in veščine, da bi svoje zaposlene, v tem primeru pa tudi vajence, naučil delati in znal opozoriti na ključne in najpomembnejše veščine, prepreke pa tudi nevarnosti, bi bilo podcenjujoče do ljudi, ki imajo ogromno znanja in so k tej družbi veliko prispevali in lahko tudi s podporo tega zakona še veliko dajo,” je ocenil poslanec SD.
V zaključku razprave pa je Škoberne izrazil podporo zakonu v prvi obravnavi “v pričakovanju Socialnih demokratov, da se tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka opravi konstruktivna razprava, na način, da se bo zakon z dopolnitvami naredil še boljši”.
Židan na vrhu koalicije: “Med strankami koalicije si želimo nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe.”
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka, Vlada /by Denis SarkićNa Brdu pri Kranju je v četrtek, 16. februarja, potekal pogovor med ministri in poslanci o projektih iz koalicijskega sporazuma, ki jih želi do konca mandata izpeljati vladna koalicija. Kot je ob prihodu na Brdo povedal predsednik SD mag. Dejan Židan, “se Socialni demokrati zavedamo, da je do volitev več kot eno leto in nobene potrebe ni, da se že sedaj obnašamo, kot da smo v predvolilnem času, ob tem pa verjamem, da se bomo uspeli dogovoriti, da bo med strankami nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe”.
Tudi v SD pa imamo po besedah Židana nekaj prioritet. “Mi se zavedamo, da smo v tem trenutku ne samo v gospodarski, ampak nasploh v rasti. Z nekoliko sreče izven meja Slovenije, se bo ta rast nadaljevala še vsaj štiri, morda pet let in pomembno je, da imajo od tega korist vsi državljani, ne samo elite, ki živijo v Sloveniji,” je dejal predsednik SD.
Židan je izpostavil tudi, da nas v SD veseli, da je ena izmed tem v ospredju zdravstvo in dodal, “da smo pri ukrepih v zdravstvu s poudarkom na zmanjševanju čakalnih vrst pripravljeni sodelovati tudi v SD”. Židan je ob tem pojasnil, da je bil zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s stranko SD usklajen že oktobra lani in nam je žal, da se je vmes na ministrstvu spremenil.
“Mi več zelo velikih pričakovanj nimamo, se pa zavedamo, da smo dobro leto pred volitvami. V kolikor uspemo s tem zakonom nekoliko bolj ločiti javno in zasebno zdravstvo, nekoliko jasneje definirati koncesije in še kakšne malenkosti, moram reči, da bomo zadovoljni,” je povedal predsednik SD.
Predsednik SD Dejan Židan se je na posvetu koalicije zavzel za to, da vsi skupaj uresničujemo koalicijski sporazum do konca mandata. “A moramo biti realni in se dogovoriti, kaj sploh lahko še sprejmemo dobro leto pred volitvami,” je v nagovoru poslancem poudaril Židan.
“Socialni demokrati ne verjamemo, da bi lahko sprejeli zakone, ki v koaliciji niso usklajeni, kot na primer predloge s področja zdravstva in tudi šolstva, kjer je na vladi obstal predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga v SD in DeSUS ne podpiramo,” je povedal Židan in ob tem poudaril, da je ta zakon povsem neusklajen zato nima nobene možnosti, da nadaljuje pot na vladi ali kasneje v DZ. Po njegovih besedah so se na vladi dogovorili za ekspertno skupino, ki bo preverila, ali obstaja možnost za zbližanje stališč, “prav tako pa želimo, da se nadaljuje s pobudo SD na ustavni komisiji v DZ”.
“V tem trenutku je že neprimerno napovedovati neke velike spremembe zdravstva po treh letih vladanja, ki ga ima koalicija za sabo. Rešiti moramo akutne težave, to so čakalne vrste, ki kljub velikim besedam še kar naraščajo,” je poudaril Židan. “Sicer pa v SD podpiramo razmišljanje ministrice, da bo priskrbela dodaten denar, in sicer 40 milijonov evrov za dodatne storitve,” je še povedal Židan.
Po njegovih besedah smo se na posvetu dogovorili, da se čim dlje vedemo, “kot da smo kompetentna vladna koalicija z eno nalogo, in to je uresničevanje koalicijske pogodbe”. V SD se bomo tako vedli, “dejstvo pa je, da bo, bližje kot bomo volitvam, manj možnosti za sistemske ali resne spremembe”.
Poslanka Bačič: “S pomočjo osebne asistence se bodo invalidi lahko enakovredno vključevali v skupnost, izobraževanje in zaposlovanje.”
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićOb drugi obravnavi predloga zakona o osebni asistenci na seji Državnega zbora je poslanka SD Marija Bačič v razpravi o amandmajih izpostavila, da je zakon namenjen najbolj ranljivi populaciji, invalidom, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih opravil, ki jih zaradi oviranosti sami ne morejo opraviti.
“Ta zakon, je zelo pomemben zakon in upam, da ga bomo v Državnem zboru tudi soglasno podprli,” je poudarila poslanka. Zakon sledi konvenciji o pravici invalidov in zagotavlja pravice do dostojanstva, enake obravnave in samostojnega življenja, mora pa, po poslankinih besedah, slediti tudi načelu “nič o invalidih brez invalidov”. “Namreč ti edini vedo, kaj resnično potrebujejo, obiskalo nas je kar veliko invalidskih organizacij, ki so v imenu svojih članov povedale kaj pričakujejo od osebne asistence, mi smo jim prisluhnili in upam, da z njimi dosegli tudi dogovor o tem zakonu,” je dodala poslanka Bačič.
Ob tem je povedala, da se je tudi tekom dopolnjevanja zakona želelo priti nasproti tistim, ki so bili sprva nezadovoljni. “Slepim, gluhim, gluhoslepim in naglušnim s tem, ko se je z amandmajem koalicije popravilo 9. člen zakona tako, da se število ur spremstva in komunikacije na teden spremeni v 30 ur na mesec,” je pojasnila poslanka SD. “Te ure bodo lahko koristili v strnjeni obliki, kar pomeni, da se bodo lahko vključevali v programe ohranjanja zdravja v zdraviliščih ali v športne, kulturne dejavnosti, lahko pa bodo v zameno za to dobili tudi denarno nadomestilo, koriščenje pa ne bo vezano na 65 let,” je izpostavila Marija Bačič ter ob koncu razprave izrazila zadovoljstvo, da bodo osebno asistenco dobile tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je ob razpravi o amandmajih k zakonu ocenila, da je bistvena razlika, ki se bo uveljavila s sprejemom tega zakona o načinu sprejemanja osebne asistence, ki ne bo več zgolj možnost, temveč pravica. “Ko se nekaj določi kot pravica, se vedno določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko za to pravico zaprosiš, jo zahtevaš, jo pridobiš, jo uresničuješ in pogoji so v zakonu določeni na način, ki je izhajal – tako jaz razumem predlagatelja, tako tudi mi razumemo na ministrstvu in tako smo tudi razumeli invalidske organizacije – iz nekih njihovih lastnih ocen, kako bi zadeva funkcionirala, čemu je osebna asistenca namenjena in v katerem obdobju je najbolj potrebno, da jo oseba ima,” je pojasnila državna sekretarka.
Po besedah Martine Vuk je pomembno zavedanje, da je oviranost, pa naj bo to senzorna ali pa gibalna, samo ena od značilnosti, ki so skupne invalidkam in invalidom oziroma tem osebam, absolutno so si pa med seboj različni. Zato je po njenem vedno potrebna, ko se ocenjuje potreba, individualna ocena. “Iz tega razloga bodo oblikovane posebne strokovne komisije pri centrih za socialno delo, ki bodo opravljale te individualne ocene, na podlagi katerih se bo določal obseg potreb. In po določenem obsegu potreb bo imela ta oseba možnost uveljavljati osebno asistenco,” je menila Martina Vuk.
Predvideva se, da bo zakon stopil v veljavo s 1. 1. 2019, kar je po mnenju državne sekretarke namenjeno vzpostavitvi komisije, da se postavi celoten sistem, v proračunih zagotovijo sredstva in v tem času sprejme tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. Le na ta način, torej v povezanosti obeh zakonov, bo po besedah državne sekretarke tistim, ki pomoč potrebujejo moč zagotoviti čim daljše življenje v skupnosti, doma in čim večja podpora za to, da lahko nekdo, ki potrebuje pomoč, ali kljub temu, da potrebuje dodatno pomoč, živi samostojno.
Škoberne o predlogu zakona o vajeništvu: “Poleg znanja je potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco.”
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićNamestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Jan Škoberne je ob razpravi o predlogu Zakona o vajeništvu poudaril, da Slovenija, podobno kot Evropska unija, ugotavlja, da je in želi biti družba znanja. “V okoliščinah globalizirane družbe biti zgolj družba znanja ni dovolj, saj je poleg znanja potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco, ki mora svoje temelje iskati v realni izkušnji,” je dodal Škoberne.
Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da slovenski izobraževalni sistem znanje opremi z veščino v prid čimprejšnje in kakovostne integracije posameznikov na trg dela. “Resda na tovrstni zakon, ki bo mladim omogočil stik in izkušnjo prakse, čakamo predlogo,” je povedal Škoberne in hkrati ocenil, da “sedanji predlog odgovarja na ključne dileme, ki jih sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo, industrijo, obrtjo, seveda tudi prinaša”.
Ob tem je opozoril, da pri zakonu ne gre pričakovati čudežev in da bo uspešnost implementacije zakona odvisna od vseh deležnikov v procesu vajeništva. “Na eni strani od obrtnika, učitelja, dijaka in seveda tudi javnosti, ki mora imeti ustrezno mero razumevanja ter potrpljenja, hkrati pa solidarne podpore do procesa, da bo slednji uspešen,” je pojasnil Škoberne.
Prav tako je Škoberne poudaril, da so bila v predlogu upoštevana opozorila Socialnih demokratov, da mora biti za opravljeno delo v okviru izobraževalnega procesa nagrada ter da se te dohodke ne upošteva pri odmeri socialnih transferjev. “To pomeni, da bo dijak, vključen v vajeniški sistem, še vedno lahko prejemal tako državno štipendijo, kot tudi denimo otroški dodatek, s čimer ne bo ogrožen sistem solidarnosti in s tem tudi ne eksistenčna sposobnost družine, da podpira svojega otroka pri vstopu v tovrsten sistem izobraževanja,” je poudaril Škoberne.
Po njegovem je pomembno, da so po načelu »vsako delo šteje« iz naslova opravljenega dela plačani prispevki za pokojninsko dobo, kar poudarja ima še toliko večji pomen v luči dinamike trga dela, ki se je v zadnjem obdobju razvila. “Ko praktično ob vstopu ni več zaposlitev za nedoločen čas in je s tega vidika, vsako leto, vsak mesec delovne dobe še posebej pomemben,” je povedal Škoberne.
Kritike opozicije, da zakon prihaja prepozno, je poslanec SD zavrnil z vidika pripravljenosti pripravljavca zakona, da se najde socialni dialog, ko ima sedaj zakon kljub prvotnim nasprotovanjem različnim interesnim organizacijam ter sindikatom večinsko podporo.
“Dilema, ki ostaja v tem predlogu, je po mnenju poslanca nujnost pedagoškega in andragoškega usposabljanja za tiste, ki bodo izvajali vajeništvo,” je opozoril Škoberne in dodal, “da gre namreč za mojstra oz. mojstrico, katerega oz. katere ključna naloga je naučiti vključene v procesu delati, torej, veščine, ki se odvijajo v delavnici, v obratu, v storitvenem delu in na ta del bomo seveda morali dati odgovor”.
“Reči, da nekdo, ki je mojster v svojem poklicu, denimo orodjarskem ali mizarskem 30 let, nima ustreznega znanja in veščine, da bi svoje zaposlene, v tem primeru pa tudi vajence, naučil delati in znal opozoriti na ključne in najpomembnejše veščine, prepreke pa tudi nevarnosti, bi bilo podcenjujoče do ljudi, ki imajo ogromno znanja in so k tej družbi veliko prispevali in lahko tudi s podporo tega zakona še veliko dajo,” je ocenil poslanec SD.
V zaključku razprave pa je Škoberne izrazil podporo zakonu v prvi obravnavi “v pričakovanju Socialnih demokratov, da se tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka opravi konstruktivna razprava, na način, da se bo zakon z dopolnitvami naredil še boljši”.
Ministrica Kopač Mrak s posvetom v Ljutomeru pričela javne predstavitve projekta reorganizacije CSD-jev po Sloveniji
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićV Ljutomeru je potekal prvi iz niza regijskih posvetov, s katerimi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago za reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD). Poglavitni namen reorganizacije, ki poteka pod sloganom »Na teren, bližje k ljudem«, je izboljšanje storitev za državljane. Projekt reorganizacije pa vključuje tri ključne izboljšave, in sicer novo organizacijsko strukturo CSD-jev, informativno odločbo in projekt socialne aktivacije.
Projekt reorganizacije CSD sta v Ljutomeru predstavili ministrica dr. Anja Kopač Mrak in v.d. direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon. Vse zbrane je v uvodu pozdravila županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, na posvetu je sodeloval tudi župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, posveta, ki ga je moderiral predsednik Rejniškega društva Slovenije mag. Darko Krajnc, pa so se udeležili številni socialni delavci iz regije, predstavniki nevladnih organizacij s področja socialne dejavnosti, župani in občinski svetniki ter zainteresirana javnost z območja centrov za socialno delo Ljutomer, Lendava, Murska Sobota in Gornja Radgona.
Nova organizacijska struktura ohranja obstoječih 62 CSD in 1.169 zaposlenih. CSD še naprej ostajajo vstopna točka za vse pravice, bodo pa razbremenjeni administracije in upravnih postopkov. Vzpostavlja se 16 območnih CSD, ki bodo upravljali pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote CSD v regiji. Vključevali bodo regijsko interventno službo, po potrebi bodo oblikovali mobilni strokovni tim; v nekaterih regijah bodo krizni centri (kjer ti že obstajajo). Vsak območni CSD bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote CSD.
Informativna odločba prinaša avtomatično in ponavljajočo se centralno določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (podobna davčnemu informativnemu izračunu). Prve testne informativne odločbe bodo predvidoma izdane jeseni 2017. Socialna aktivacija pa je projekt, ki bo v obdobju 2017-2020 omogočil zaposlitev 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo delali na terenu z dolgotrajno brezposelnimi osebami in jih usmerjali v programe socialne aktivacije. Trije aktivatorji bodo imeli sedež v Ljutomeru.
“Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSD-jev, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela,” je v Ljutomeru poudarila ministrica Kopač Mrak.
Tanja Amon je dodatno pojasnila pričakovane koristi reorganizacije Centrov za socialno delo po Sloveniji. “Zaposleni na enotah CSD bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov; zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Reorganizacija bo omogočila tudi enak standard storitev za uporabnike po celotni Sloveniji,” je pojasnila v.d. generalne direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon.
Z regijskimi posveti skuša ministrstvo k sodelovanju pri nastajanju zakona privabiti kar najširši krog strokovne in druge zainteresirane javnosti. Osnutek sprememb je od 15. februarja v javni obravnavi, v drugi polovici marca na ministrstvu načrtujejo obravnavo zakona na seji vlade, nato pa bodo zakon posredovali v obravnavo Državnemu zboru. Ministrica Kopač Mrak pričakuje, da bo zakonodajni postopek zaključen do letošnjega poletja, v jeseni bo sledil začetek izvajanja reorganizacije, ki bo z vzpostavitvijo območnih enot zaključena predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Regijski posveti o reorganizaciji bodo potekali celotno pomlad in po vsej Sloveniji, z zbranimi predlogi bodo predlog zakona dopolnjevali ves čas vladne in zakonodajne obravnave. Reorganizacija CSD poteka po 20 letih obstoječe ureditve, zato je sodelovanje strokovne javnosti pri nastajanju zakona toliko bolj pomembno, saj bodo le tako doseženi cilji projekta.
Naslednji regijski posvet bo potekal že 21. februarja v Ilirski Bistrici. Več o projektu reorganizacije CSD si lahko preberete na: http://skrci.me/qDlsF
Socialni demokrati poudarjamo: Protitobačni zakon naj bo namenjen omejevanju tobaka, ne pa političnim podtikanjem!
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV stranki Socialnih demokratov smo se morali odločno odzvati glede nekaterih podtikanj in neresničnosti, ki so se pojavile v javnosti ob sprejemanju protitobačne zakonodaje.
Socialni demokrati podpiramo Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Ob tem pa poudarjamo: govoričenja o vplivu interesnih skupin, ki naj bi botrovale našim pomislekom glede uvedbe enotne embalaže, so natolcevanja, ki se jih nekateri poslužujejo – najverjetneje – zaradi prekrivanja lastnih interesov.
Socialni demokrati nikoli nismo nasprotovali uvedbi enotne embalaže, tekom zakonodajnega postopka pa smo opozarjali na morebitne – izjemno škodljive posledice – rokohitrske uvedbe enotne embalaže, ki presega okvire evropske direktive. Menimo, da ima predlog, tudi glede na mnenje Zakonodajno-prave službe Državnega zbora, v členih, ki urejajo uvedbo enotne embalaže, veliko nejasnosti in trdimo, da so ti členi polje velikih tveganj za tožbe in odškodninske zahtevke, navezujoč se na vprašanje lastninske pravice.
Še več, te določbe so v nekaterih delih vprašljive tudi z vidika ustavnosti, zato bi bilo po našem prepričanju edino sprejemljivo, da se bi ta materija uredila v posebnem zakonu, žal pa naš amandma na matičnem odboru ni dobil zadostne podpore. Z amandmajem k zakonu smo tako želeli, da bi se členi glede enotne embalaže črtali, tako, da bi se o tej vsebini pripravil poseben zakon. Le na ta način bi se lahko – tudi po vzgledu držav, ki so že uvedle enotno embalažo – zagotovilo zadostno mero pravne vzdržnosti in navsezadnje učinkovitosti te rešitve. Ob tem pa velja poudariti, da sedaj predlagani zakon predvideva uvedbo enotne embalaže v letu 2020, tako, da se s sprejemom našega amandmaja v ničemer ne bi škodilo ali oviralo uvedbo enotne embalaže. Še več, prepričani pa smo, da bi se to vprašanje v tem času lahko primerneje uredilo v posebnem zakonu.
Socialni demokrati smo trdno prepričani, da bi – zaradi večje zaščite javnega interesa in večjega pravnega varstva naše države pred skoraj gotovimi tožbami multinacionalk – ta materija morala biti predmet posebnega zakona o enotni embalaži.
Židan v Moskvi: “Naloga politike je, da vzpostavlja stabilne in dobre meddržavne odnose ter pomaga odpirati vrata, da lahko prodorno gospodarstvo iz priložnosti naredi dobre poslovne zgodbe.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPodpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister mag. Dejan Židan se je udeležil uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ruski federaciji, ki je na povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina potekal v Moskvi. V okviru predsednikovega uradnega obiska v Rusiji se je Dejan Židan skupaj s slovensko delegacijo, v kateri je bil tudi predsednik Skupine prijateljstva DZ z Rusijo Matjaž Han, srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in s predsednikom ruske vlade Dimitrijem Medvedjevim ter se udeležil skupne rusko – slovenske poslovne konference.
V delegaciji predsednika republike je bila tudi 40-članska gospodarska delegacija, saj je bil namen obiska tudi poglobiti gospodarsko sodelovanje. Na poslovni konferenci v Moskvi je bilo danes med slovenskimi in ruskimi podjetji podpisano več pogodb, katerih vrednost gospodarskih poslov znaša več sto milijonov evrov.
“S ciljem, da se povečajo stabilnost, poslovna uspešnost in prepoznavnost Slovenije, dajemo večji poudarek internacionalizaciji. Iz tega vidika je izjemno pomembna tudi Ruska federacija, s katero nas vežejo trdno prijateljstvo in stabilni politični odnosi, kar je osnova za slovenska podjetja, ki želijo prodreti na enega od največjih svetovnih trgov,” je v Moskvi poudaril Dejan Židan. “Naloga politike je, da vzpostavlja stabilne in dobre meddržavne odnose ter pomaga odpirati vrata, prodorno gospodarstvo pa lahko iz priložnosti naredi dobre poslovne zgodbe,” je dodal Židan.
Slovenski minister Dejan Židan se je še pred začetkom obiska sestal z ruskim ministrom za naravne vire in okolje Sergejem Donskoyem, s katerim sta se pogovarjala o sodelovanju med državama na področjih, ki jih pokrivata, o naravnih virih in tudi o slovenskem projektu Svetovni dnevu čebel. Ob robu uradnega obiska predsednika republike je minister Židan z ruskim ministrskim kolegom podpisal tudi Memorandum o soglasju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Ministrstvom za naravne vire in okolje Ruske federacije o sodelovanju na področju gozdarstva.
Galerija fotografij obiska v Rusiji
Poslanska skupina SD odločno nasprotuje izenačevanju obsega financiranja med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićZakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je za Poslansko skupino Socialnih demokratov (PS SD) nesprejemljiv. V zakonodajnem postopku je namreč pobuda za dopolnitev Ustave, ki smo jo pripravili v PS SD in vložili skupaj s sopodpisniki poslanskih skupin DeSUS, ZL in tedanje ZaAB. Ugotavljamo, da predloženo besedilo omenjeni pobudi nasprotuje.
Ob tem poudarjamo, da je predlog spremembe 86. člena v nekaterih točkah nejasen, pomanjkljiv, celo nasprotujoč si. Program osnovnošolskega izobraževanja, tako kot Zakon o osnovni šoli, loči na obvezen in razširjen program, zanju pa predlaga različen delež financiranja iz javnih sredstev. Sprašujemo se, na kateri podlagi temelji omenjeno razlikovanje v deležih financiranja javnih sredstev. Če predlagatelj razume odločbo peterice sodnikov Ustavnega sodišča tako, da je treba zagotoviti 100% financiranje obveznega dela javnoveljavnega programa, zakaj potem obenem predlaga, da se za razširjeni program namenja 85% financiranje iz javnih sredstev?
Ob tem opozarjamo, da noben del razširjenega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov) ni pogoj niti za udeležbo niti posledično za učenčevo napredovanje. Iz navedenega izhodišča ocenjujemo tudi pogoj, ki od zasebnih šol za izvedbo programa zahteva zgolj 80% zaposlenih učiteljev oziroma vzgojiteljev, kot nezadosten. Sklepamo, da je v zvezi z določitvijo obsega financiranja razširjenega iz javnih sredstev veliko nejasnosti in pojmovne zmede, h kateri v 25. točki izreka prispeva tudi peterica sodnikov Ustavnega sodišča.
Predlagatelj sicer skuša z določenimi »varovalkami« delno upravičiti izenačitev obsega financiranja (zasebnim šolam prepoveduje diskriminatorne pogoje vpisa, zaračunavanje šolnin, določi pogoje izvajalcev, …). Opozarjamo pa, da raznolikost organizacije vzgojno-izobraževalnega dela med javnim in zasebnim osnovnim šolstvom, ki z vidika enakega obsega javnega financiranja ni upravičena, določena tudi v Zakonu o osnovni šoli. Zato bi moral predlagatelj, ki ima namen izenačiti obseg javnega financiranja in bi želel biti ob tem dosleden, hkrati poseči tudi v področni zakon.
Kot navedeno, v Poslanski skupini Socialnih demokratov izenačevanju obsega financiranja med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami odločno nasprotujemo.
Predlog novele uvaja tudi vrednotenje uvajanja novega zasebnega programa samo za prvo generacijo vpisanih učencev. Nikjer pa ne govori o časovni omejenosti financiranja. V PS SD se sprašujemo, ali to pomeni, da ko program zasebne šole zavod po prvi generacijo ovrednoti kot primernega, čas financiranja ni več omejen?.
Predlog navaja pogoj za financiranje zasebnih programov, to je “bogatitev” šolskega prostora. V zvezi s tem ugotavljamo, da se programi javnih šol z leti spreminjajo v smeri vključevanja novih pedagoških praks, pristopov, vsebin, ki so nekoč pomenile obogatitev šolskega prostora s strani zasebne iniciative. Torej potemtakem zasebna šola pogoja obogatitve ne izpolnjuje več. Menimo, da je navedeno dodaten argument za časovno omejitev trajanja financiranja.
Za PS SD je prav tako nesprejemljiv pogoj soglasja ministra v postopku imenovanja oziroma razrešitve ravnatelja ter direktorja zavoda kot je zapisan v 7., 8. in 9. členu predloga. Pomeni namreč vrnitev v preteklost, v čas politizacije dela ravnateljev.
Nenavadno je, da predlagatelj ob tem ne navaja niti razlogov za nasprotovanje predlogu sveta, s čimer bi omejil, očitno želeno diskrecijsko, pravico ministra. Zamislimo si namreč situacijo, ko bo minister po elektronski pošti ali kako drugače prejel množico informacij o kandidatu za ravnatelja – na podlagi česa se bo odločil? Bo izvajal preiskovalne metode? Najhuje bi bilo, da bi minister o soglasju odločal na podlagi govoric, insinuacij, političnih prepričanj, itn. To bi bila nedvomno huda degradacija obstoječega stanja. Po presoji PS SD je tak predlog v nasprotju z izhodišči o zagotavljanju avtonomnega izobraževalnega okolja, zato predlogu nasprotujemo.
Glede preimenovanja pomočnika vzgojitelja v vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja (1. člen) ter zapis, ki bo omogočil, da bodo izplačila iz šolskega sklada določena kot davčna oprostitev (13. člen) v PS SD sicer podpiramo, navkljub pomisleku, ali preimenovanje pomočnika vzgojitelja v nadaljevanju vodi v nižanje izobrazbenih zahtev za delo v vrtcih. Vprašujemo se tudi, zakaj je predlagatelj v primerjavi s prejšnjo različico osnutka novele zakona umaknil zapis o šolskih bazarjih kot dejavnosti, ki ni zavezana izdaje računov.
Matjaž Han: Izvoz na ruski trg mora ostati med prvimi gospodarskimi prioritetami Slovenije
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsednik Skupine prijateljstva Državnega zbora z Rusijo Matjaž Han se na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja v slovenski delegaciji skupaj s predstavniki politike ter gospodarstva mudi na uradnem obisku v Ruski federaciji. “Glede na to, da Rusija sodi med najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije se moramo na vseh ravneh poenotiti v nameri, da ta trend krepimo še naprej,” je pred obiskom v Moskvi povedal Han.
Ta namera ima po njegovem sila preprosto logiko, ki pa za slovensko gospodarstvo ostaja vitalnega pomena. “Slovenija na ruski trg takoj za državami EU izvozi največ blaga, dobršen del naše gospodarske rasti pa temelji na izvozu, tako da moramo sešteti ti dve dejstvi in ugotoviti, da ruski trg ne sme in ne more postati samoumeven, temveč, da mu moramo nameniti posebno pozornost,” je poudaril Han.
Slovenska politika in gospodarstvo pa morata, kljub morebitnim nesoglasjem na domačih tleh, takoj ko vstopita na tuje trge delovati enotno in v interesu naše države, kajti le tako bo moč, po besedah Hana, ohraniti pozitiven ter stabilen trend gospodarske rasti. “Tu ideološka navlaka, tudi tistih, ki zaradi lastnih političnih interesov radi problematizirajo vse kar je povezano z Rusijo, nima kaj iskati,” je opozoril Han. “Navsezadnje nas z Rusijo povezuje toliko več kot le uvozno-izvozna statistika, povezani smo na širši zgodovinski ter na kulturni ravni,” je dodal Han.
“Kot poslanec in predsednik Skupine prijateljstva DZ z Rusijo, predvsem pa kot državljan, ki želi dobro naši državi, vidim ta obisk kot veliko priložnost za krepitev dobrih vezi z rusko politiko in gospodarstvom,” je povedal Han in dodal, da je tudi izjemno ponosen, “da imam priložnost še pobližje spoznati uspešna slovenska podjetja, ki prodirajo na zahteven ruski trg, kar je največji pokazatelj kakovosti, delavnosti in izjemnega podjetniškega duha”. “Tega Slovenija premore veliko več, kot včasih uspemo priznati,” je povedal pred pričetkom obiska Matjaž Han. Uradnega obiska predsednika Republike Slovenije v Ruski federaciji se v okviru delegacije udeležuje tudi podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.
Komentar Samer Khalil: Zakaj sem kot državni svetnik v DS predlagal odložilni veto na novelo zakona o tujcih?
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićDržavni zbor je 26. januarja 2017, na svoji 26. redni seji sprejel novelo Zakona o tujcih. Sprejetje zakona je nemudoma sprožilo veliko medijske pozornosti, še posebej, ker so številni ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki, zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in tudi nevladne in medvladne organizacije, npr. Svet Evrope, menili, da zakon krši človekove pravice. Sprememba zakona naj bi, tudi po besedah predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, ki je glasoval proti noveli zakona, kršila Ustavo Republike Slovenije in mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija ratificirala. S tem bi lahko nastale tudi nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za našo državo ter naše interese v mednarodni skupnosti.
Zakon o tujcih je bil sprejet s komaj zadostno podporo 47 poslancev, kar kaže na to, da so imeli mnogi velike pomisleke glede njegovega sprejetja. Poslanska skupina Socialnih demokratov je soglasno glasovala proti sprejemu zakona. S tem je pokazala, da smo v naši stranki zelo občutljivi, ko gre za kršenje človekovih pravic.
Sam sem odraščal v 80-ih letih. Že kot mladinca so me zelo zanimale človekove pravice, pa naj si je šlo za verbalni delikt (zloglasni 133. člen), ugovor vesti ali smrtno kazen. Človekove pravice so bile tako razlog, zakaj sem kot državni svetnik, skupaj z enajstimi ostalimi podpisnicami in podpisniki, zahteval sklic izredne seje Državnega sveta. Le ta ima namreč možnost, da na kateri koli zakon sprejme odložilni veto. Slednje pomeni, da mora Državni zbor še enkrat obravnavati zakon. Za (ponovni) sprejem je potrebnih 46 glasov poslank in poslancev.
Želel sem, da o tako pomembni zadevi, kot je kršenje človekovih pravic, poslanke in poslanci ponovno razmislijo ter prisluhnejo argumentom proti sprejetju zakona. Predlog zakona je namreč Ministrstvo za notranje zadeve pripravljalo po nujnem postopku, glede na zelo občutljivo tematiko pa bi bila potrebna temeljita javna razprava. V prid temeljiti razpravi govori tudi dejstvo, da večjega vala beguncev ni na vidiku, zato bi si morali za takšne odločitve vzeti več časa za tehten premislek. Človekove pravice so namreč izjemno pomembne in kadar se posega v njih je potrebno široko politično soglasje.
Hkrati z zbiranjem podpisov je potekalo tudi pisanje predloga odložilnega veta. Pri pisanju predloga mi je zelo pomagala evropska poslanka Tanja Fajon, za kar se ji iskreno zahvaljujem.
Sama izredna seja Državnega sveta je bila zelo burna. »Glasni« smo bili predvsem podporniki odložilnega veta, saj smo se zavedali, kaj lahko pomeni kršenje človekovih pravic. Tiha večina pa je bila »prestrašena«. Nasedli so govorici ustrahovanja, ki jo je del vladne ekipe vključil v svoj vsakodnevni besednjak. Represivni del državnega aparata mora povsod videti potencialne sovražnike, saj (tudi) tako upravičuje svoj obstoj.
Na seji me je najbolj prizadela razprava državnega svetnika, ki je svoje nasprotovanje vetu utemeljeval s tem, da migranti (beseda begunec se je zadnje čase kar nekako izgubila) prihajajo iz držav, kjer imajo manj zagotovljenih človekovih pravic, kot jih imamo mi tukaj, v Sloveniji. In nič zato, če mi malo kršimo njihove človekove pravice, saj jih itak nimajo v svoji matični državi. Slednje pomeni, da so eni malo več ljudje, drugi pa malo manj ljudje. Kaj je delal nadčlovek v Evropi pred malo več kot 70 leti pa vemo. Desetine milijonov mrtvih povedo vse. In zgleda, da nadčlovek še ni izgubil volje do moči in tako še ni rekel svoje zadnje.
Glasovanje v Državnem svetu je bilo žal v korist podpornikom novelacije Zakona o tujcih. Za veto nas je glasovalo 16, proti pa 19. Zakon je stopil v veljavo. Na koncu si želim le, da bi slovenska varuhinja človekovih pravic, gospa Vlasta Nussdorfer, zbrala pogum in za novelo Zakona o tujcih zahtevala ustavno presojo.
Samer Khalil, svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije
Marija Bačič: Avstrija naj začasno odloži izvajanje spornega zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga dokler se odprta vprašanja ne razrešijo
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićNa izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o Predlogu priporočila Vladi glede napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Avstriji. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov je predstavila poslanka Marija Bačič, ki je med drugim poudarila, da “Socialni demokrati delimo zaskrbljenost nad sprejetimi ukrepi Avstrije in tako podpiramo Vlado Republike Slovenije pri njenih prizadevanjih, da se zavaruje interese Slovenije”. Prav tako smo Socialni demokrati v sporočilih javnosti glede te teme poudarili, da bi spremembe, ki jih uvaja nova avstrijska zakonodaja lahko bile sporne, če nadzorni organi Republike Avstrije neeenako obravnavajo podjetja iz Slovenije in drugih držav. Ob tem menimo, da v novi avstrijski zakonodaji sporen del, ki obravnava avtoprevoznike kot napotene delavce, kar ni v skladu z direktivami EU; po našem razumevanju gre pri avtoprevoznikih za občasno službeno pot z različnimi cilji, ne pa za napotitev na delo v tujino. Zato je pomembno, da se ta problem razreši tudi na evropskem nivoju.
V skladu s tem Socialni demokrati od vseh članic EU in tako tudi od Avstrije pričakujemo ukrepe v smeri zagotavljanja spoštovanja skupnih evropskih dogovorov, s tem tudi zavezujočih aktov Evropske unije, ter sorazmerne in pravične določbe, ki bodo upoštevale specifike – tudi posameznih panog – ki so navsezadnje izločene iz posamičnih skupnih predpisov, s tem, da imajo svoje (avtoprevozniki). Od Vlade RS pa pričakujemo, da bo pred arbitrarnimi in nesorazmernimi ukrepi zaščitila slovenske delavce in tista slovenska podjetja, ki poslujejo pošteno in zagotavljajo dostojne zaposlitve svojim delavcem, doma ali v tujini.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov na seji Državnega zbora (9.2.2017):
V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo težav, s katerimi se soočajo naša podjetja zaradi nove avstrijske zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga. Glede nastale situacije delimo zaskrbljenost vseh v tem prostoru. Na odboru smo si bili enotni, da damo Vladi vso našo podporo pri njenih dosedanjih in bodočih prizadevanjih za zavarovanje slovenskih interesov in slovenskega gospodarstva, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog dopolnjenega priporočila Vladi podpiramo. Naša podjetja – če pridobijo posle v drugih državah članicah – tam s svojimi delavci tudi izvajajo storitve. Svoboda izvajanja storitev je poleg prostega gibanja oseb, blaga in prostega pretoka kapitala eden temeljev notranjega trga EU in bistvo enotnega evropskega prostora. In – kot Socialni demokrati to moramo poudarjati – tudi zaščita delavskih pravic in izborjenih standardov v Evropski uniji se mora dvigniti na tako visok nivo kot toliko opevani “prost pretok” kapitala in blaga! Toda za varovanje pravic delavcev so odgovorne predvsem države same.
Države pa seveda varujejo svojo ureditev in veljavne delavske standarde. Tako, kot moramo v Sloveniji zahtevati, da za tuje napotene delavce pri nas veljajo slovenski standardi in zakonodaja, tako to poskuša Avstrija. Po našem skupnem mnenju pa gre sosednja država pri tem morda predaleč. Poštena konkurenca med ponudniki storitev in zaščita delavskih pravic sta tudi pri napotitvah v drugo državo ključni. In to je namen Direktive, s katero se naslavlja področja, ki so se v preteklih letih pokazala kot najbolj težavna, zlasti preprečevanje zlorab in krepitev zaščite pravic napotenih delavcev. A žal se velikokrat zgodi, da se tudi najboljši nameni pri izvedbi izkažejo kot problematični.
Zadnje dogajanje namreč kaže, da se – zaradi direktive in zaradi novega avstrijskega zakona – pogoji zaostrujejo do skrajne meje in praktično tujim podjetjem onemogočajo izvajanje dejavnosti v Avstriji. Ta je namreč uvedla številne nove birokratske zahteve in ukrepe, ki se kažejo predvsem v zahtevah po predložitvi različne dokumentacije v nemškem jeziku, problematično pa je tudi izrekanje nesorazmerno visokih denarnih kazni, katerih višina se lahko multiplicira glede na število napotenih delavcev. Tudi Slovenija za delo tujcev predpisuje številne podobne ukrepe, a – kot je pokazala razprava na odboru – je izvajanje nove avstrijske zakonodaje morebiti prešlo mejo, ko se ovira tudi delo tistih delodajalcev, ki svoje delo opravljajo v okvirju veljavne zakonodaje in zagotavljajo dostojna delovna mesta.
Še največ težav pri tej rigorozni birokratski obliki nadzora – ki je sicer popolnoma legitimen, a žal zelo neživljenjski – imajo prevozniki. Dejavnost mednarodnega transporta namreč ni izključena iz področja uporabe predpisov EU na področju napotitve delavcev, zato po novi avstrijski zakonodaji vse določbe veljajo tudi za to dejavnost, ne glede na čas trajanja posamezne čezmejne storitve, kar prevoznikom predstavlja nepremostljivo oviro pri izvajanju dejavnosti. Voznik tovornjaka je namreč na službeni poti, pogosto skozi več držav, in prav zato zanje veljajo posebni predpisi in posebna evropska direktiva. Za njeno upoštevanje potekajo pogovori med evropskimi državami in v njih sodeluje tudi Slovenija.
Zaradi tega pričakujemo, da bomo kot država usmerili vse napore v to, da se direktiva, ki to ureja, čim prej spremeni in se področje transporta, zaradi specifike, iz nje izloči. Vlada je preko svojih ministrstev aktivno pristopila k reševanju problema na različnih ravneh, in bo po potrebi svoje ukrepanje tudi zaostrila. V tem trenutku Republika Slovenija po diplomatski poti podpira pritožbe, ki jih je v imenu več kot 130 slovenskih podjetij na Evropsko komisijo vložila celovška odvetniška pisarna. Republika Slovenija je preko svojih diplomatskih predstavnikov vzpostavila kontakt in sodelovanje z drugimi sosednjimi državami Avstrije, ki se soočajo s podobnimi težavami kot slovenska podjetja, z namenom oblikovanja skupnega odgovora na posredne kršitve prostega pretoka blaga in storitev v Republiki Avstriji. Predlaga se, da Avstrija začasno odloži izvajanje spornega zakona, dokler se odprta vprašanja ne razrešijo in da bo v tem času mogoče pridobiti tudi pravno mnenje Evropske komisije.
Pričakujemo torej, da se bo naša država še naprej aktivno zavzemala za izločitev vseh vrst mednarodnih prevozov v cestnem prometu iz področja uporabe Direktive 96/71/ES, v skladu s stališčem Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto v Državnem zboru 3. junija 2016. Socialni demokrati se zavzemamo za diplomatsko rešitev problema. A kljub temu, v kolikor se izkaže, da so pravne možnosti izčrpane podpiramo tudi uvedbo skrajnega ukrepa Vlade, ki napoveduje in preučuje možnosti za uvedbo postopka za tožbo zoper Republiko Avstrijo na Sodišču Evropske unije v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije, če v razumnem času ne bo prišlo do dogovora, ki bo slovenskim podjetjem omogočil izvajanje čezmejnega opravljanja storitev v Republiki Avstriji v skladu z veljavnimi pravili na ravni EU. Predlog priporočila v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo.