Poslanska skupina SD odločno nasprotuje izenačevanju obsega financiranja med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je za Poslansko skupino Socialnih demokratov (PS SD) nesprejemljiv. V zakonodajnem postopku je namreč pobuda za dopolnitev Ustave, ki smo jo pripravili v PS SD in vložili skupaj s sopodpisniki poslanskih skupin DeSUS, ZL in tedanje ZaAB. Ugotavljamo, da predloženo besedilo omenjeni pobudi nasprotuje.

Ob tem poudarjamo, da je predlog spremembe 86. člena v nekaterih točkah nejasen, pomanjkljiv, celo nasprotujoč si. Program osnovnošolskega izobraževanja, tako kot Zakon o osnovni šoli, loči na obvezen in razširjen program, zanju pa predlaga različen delež financiranja iz javnih sredstev. Sprašujemo se, na kateri podlagi temelji omenjeno razlikovanje v deležih financiranja javnih sredstev. Če predlagatelj razume odločbo peterice sodnikov Ustavnega sodišča tako, da je treba zagotoviti 100% financiranje obveznega dela javnoveljavnega programa, zakaj potem obenem predlaga, da se za razširjeni program namenja 85% financiranje iz javnih sredstev?

Ob tem opozarjamo, da noben del razširjenega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov) ni pogoj niti za udeležbo niti posledično za učenčevo napredovanje. Iz navedenega izhodišča ocenjujemo tudi pogoj, ki od zasebnih šol za izvedbo programa zahteva zgolj 80% zaposlenih učiteljev oziroma vzgojiteljev, kot nezadosten. Sklepamo, da je v zvezi z določitvijo obsega financiranja razširjenega iz javnih sredstev veliko nejasnosti in pojmovne zmede, h kateri v 25. točki izreka prispeva tudi peterica sodnikov Ustavnega sodišča.

Predlagatelj sicer skuša z določenimi »varovalkami« delno upravičiti izenačitev obsega financiranja (zasebnim šolam prepoveduje diskriminatorne pogoje vpisa, zaračunavanje šolnin, določi pogoje izvajalcev, …). Opozarjamo pa, da raznolikost organizacije vzgojno-izobraževalnega dela med javnim in zasebnim osnovnim šolstvom, ki z vidika enakega obsega javnega financiranja ni upravičena, določena tudi v Zakonu o osnovni šoli. Zato bi moral predlagatelj, ki ima namen izenačiti obseg javnega financiranja in bi želel biti ob tem dosleden, hkrati poseči tudi v področni zakon.

Kot navedeno, v Poslanski skupini Socialnih demokratov izenačevanju obsega financiranja med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami odločno nasprotujemo.

Predlog novele uvaja tudi vrednotenje uvajanja novega zasebnega programa samo za prvo generacijo vpisanih učencev. Nikjer pa ne govori o časovni omejenosti financiranja. V PS SD se sprašujemo, ali to pomeni, da ko program zasebne šole zavod po prvi generacijo ovrednoti kot primernega, čas financiranja ni več omejen?.

Predlog navaja pogoj za financiranje zasebnih programov, to je “bogatitev” šolskega prostora. V zvezi s tem ugotavljamo, da se programi javnih šol z leti spreminjajo v smeri vključevanja novih pedagoških praks, pristopov, vsebin, ki so nekoč pomenile obogatitev šolskega prostora s strani zasebne iniciative. Torej potemtakem zasebna šola pogoja obogatitve ne izpolnjuje več. Menimo, da je navedeno dodaten argument za časovno omejitev trajanja financiranja.

Za PS SD je prav tako nesprejemljiv pogoj soglasja ministra v postopku imenovanja oziroma razrešitve ravnatelja ter direktorja zavoda kot je zapisan v 7., 8. in 9. členu predloga. Pomeni namreč vrnitev v preteklost, v čas politizacije dela ravnateljev.

Nenavadno je, da predlagatelj ob tem ne navaja niti razlogov za nasprotovanje predlogu sveta, s čimer bi omejil, očitno želeno diskrecijsko, pravico ministra.  Zamislimo si namreč situacijo, ko bo minister po elektronski pošti ali kako drugače prejel množico informacij o kandidatu za ravnatelja –  na podlagi česa se bo odločil? Bo izvajal preiskovalne metode? Najhuje bi bilo, da bi minister o soglasju odločal na podlagi govoric, insinuacij, političnih prepričanj, itn. To bi bila nedvomno huda degradacija obstoječega stanja. Po presoji PS SD je tak predlog v nasprotju z izhodišči o zagotavljanju avtonomnega izobraževalnega okolja, zato predlogu nasprotujemo.

Glede preimenovanja pomočnika vzgojitelja v vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja (1. člen) ter zapis, ki bo omogočil, da bodo izplačila iz šolskega sklada določena kot davčna oprostitev (13. člen) v PS SD sicer podpiramo, navkljub pomisleku, ali preimenovanje pomočnika vzgojitelja v nadaljevanju vodi v nižanje izobrazbenih zahtev za delo v vrtcih. Vprašujemo se tudi, zakaj je predlagatelj v primerjavi s prejšnjo različico osnutka novele zakona umaknil zapis o šolskih bazarjih kot dejavnosti, ki ni zavezana izdaje računov.