PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo
Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.
Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.
Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.
V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.
Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.
Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.
Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.