Poslanke in poslanci so na julijski seji DZ začeli z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora, Poslanska skupina SD pa tudi soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.
Stališče PS SD je na seji v DZ predstavil poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec:
“Skrb za sočloveka, za državljanke in državljane se začne pri skrbi za naravo. Narava in njeni darovi so tisti, od katerih živimo in ki nam pravzaprav omogočajo da preživimo – navkljub vsej tehnologiji, napredku in razvoju. Navkljub temu, da si človek ter družba vse prevečkrat predstavljata, da sta od narave neodvisna in samozadostna, da lahko znanje preseže naravo, žal pa nam globalizacija ter napredek kažeta, da imata slednja pogosto ravno obratni učinek od pričakovanega: namesto, da bi se ustvarjali pogoji za skrb in dobrobit človeka, se v imenu kapitala in drugih ozkih interesov uničuje najbolj elementarne sisteme v naravi. S tem se ruši pomembno naravno ravnovesje, v naravi ter v družbi pa se ustvarja velike prepade, ki vodijo k slabim stvarem (vojne, revščina, lakota, politična in ekonomska nestabilnost).
Malokdo v tej dvorani si je lahko – ne 100 ali 50 – temveč 15 let težko zamišljal, da bomo nekoč prišli do točke, ko bo morala ne samo politika, temveč celotna družba postaviti jasne meje pri zaščiti naravnih dobrin. Tistih, za katere se je še pred kratkim zdelo, da jih imamo v izobilju. To je bilo nepredstavljivo tudi v Sloveniji, kjer je vode zaenkrat še dovolj.
S porastom svetovne populacije in v vse bolj intenzivnih globalizacijskih trendih, pa je pitna voda pričela pridobivati na vse večji veljavi. Ta trend se je žal razcepil na dve poti. Ena pot vodi k vse večji osveščenosti in zaznavi pomena o skrbi za naravne vire, tudi vodo, druga, katera pa ima žal več finančne podpore, pa gre v smeri izkoriščanja vodnih virov, povečini z namenom ustvarjanja dobička. Ta druga pot je svoje bližnjice iskala tudi v Evropi, tudi pri tistih, ki bi morali biti na strani nas, ljudi, ne na strani kapitala. Namreč kako si lahko drugače razlagamo predlog direktive Evropskega parlamenta o koncesijah iz leta 2012, ki je zelo spretno podala nastavke za privatizacijo vodnih virov.
Socialni demokrati smo to direktivo prepoznali kot izjemno škodljivo in sedanji predsednik Socialnih demokratov, takratni predsednik Odbora za kmetijstvo Dejan Židan je to vprašanje 2013 umestil na nujno sejo odbora za kmetijstvo ter odbora za finance. Da se opravi razprava o stališču Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb in sicer z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.
Zakaj se mi zdi pomembno, da to izpostavim. Ne gre za nek PR – kdo je in kdo ni zaznal in odreagiral na neko vsebino. Temveč za to, da bomo lahko tudi danes, ko je pred nami predlog za spremembo ustave, vedeli, da te pobude niso nastale zgolj ali samo na podlagi nekih vnaprejšnjih pričakovanj ali reakcij na neke negativne trende. Temveč, da imajo svoje korenine v konkretnih dejanjih, konkretnih aktih, katerih sprejem je padel v vodo ravno zaradi trga, ker so nekatere države Evropske unije ter več kot milijon in pol državljank in državljanov Evrope rekli ne! Ne liberalizaciji, Ne lastninjenju, ne dobičkonostnoti na račun vodnih virov! In da pravici do pitne vode!
Tako se je že tekom prejšnjega mandata pomemben del politike poenotil, da ne bo dovolj samo upreti se vse večjim pritiskom po težnjah liberalizacije pitne vode, ki je zagon dobila tudi v Evropi. Zaščita pitno vodo kot dobrino, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je v naši državi dobila prostor diskusije za spremembo ustave. Socialni demokrati pri tej nameri nismo oklevali. Da se mora politična volja v tem primeru, v primeru elementarne pravice, da zaščitimo naše vodne vire ter navsezadnje naše državljanke in državljane, opolnomočiti preko dopolnitve našega najvišjega pravnega akta. Veseli nas, da je ta pobuda oživela tudi z novim mandatom ter da se je večji del politike, sprva preko podpisa k tej pobudi, kasneje pa preko izkazanega zaupanja ostalih, uspel poenotiti, da to dopolnitev ustave potrebujemo.
Na tem mestu se zahvaljujem izčrpnemu delu strokovne skupine, ki je delovala v okviru postopka pred Ustavno komisijo. Skupina je pripravila dobro besedilo, ki celostno odgovarja na dvome, vprašanja ter bojazni, povezanih s pravico do pitne vode. Ravno tako besedilo nastavlja gosto sito vsem morebitnim posegom na tem področju v prihodnje. Navsezadnje pa našim ljudem sporoča, da je slovenska politika dovolj prožna ter tudi odgovorna, da preseže ta političen čas in prostor ter za te in prihodnje generacije ohrani naše naravne dobrine ter pravico do dostopa do teh za ljudi, ne kapital.
To je za Socialne demokrate ključnega pomena. Ob tem pa naj dodam, da je to prvi korak, ki mu morajo slediti tudi ostali. Da se bo ta dopolnitev lahko realizirala v polni meri. V prihodnje moramo sprejeti tudi ustrezne dopolnitve in spremembe področne zakonodaje ter tisto ključno, dosledno spoštovati vsebino ter sporočilo te ustavne spremembe. Zato danes ni čas, da po – pričakujem večinski podpori tega postopka in spremembi ustave – to materijo pospravimo na polico kot rešeno, temveč , da dobimo še večji zagon za delo, ki nas čaka. Delo, da ostanemo dojemljivi za zaščito našega naravnega bogatstva, ki naj služi v dobro vseh naših državljank in državljanov. Da bo vsakdo imel pravico do pitne vode.
Spoštovani, menim, da smo priča pomembni prelomni točki. Ko bo politika, z roko v roki civilnih pobud in glasa ljudi, družno postavila trdne temelje ustavne zaščite do pitne vode. Danes bomo pokazali, da smo navkljub razlikam odgovorni, zreli in poenoteni v skupni nameri, da slišimo in zaznamo spremembe, ki se dogajajo okoli nas ter nanje proaktivno in pravočasno odgovarjamo.
Socialni demokrati bomo postopek spremembe Ustave soglasno podprli.”
Matjaž Nemec
poslanec SD
Minister Židan in evropski komisar Hogan med obiskom v Sloveniji tudi o sporazumu TTIP
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister Dejan Židan je na prvem uradnem obisku v Sloveniji gostil evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Phila Hogana, ki je ob tem poudaril, da sporazum TTIP med EU in ZDA ne bo sprejet, če EU z vsebino ne bo zadovoljna. Izpostavil je, da EU ne bo nižala prehranskih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali. “Naše standarde bomo ščitili in varovali,” je poudaril komisar Hogan. Komisar Hogan se je s svetom za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra Židana. Ta je po sestanku poudaril, da so se sprva dotaknili tudi izstopa Velike Britanije iz EU in njenih posledic za kmetijstvo. Poudaril je pomen EU za slovensko kmetijstvo in podpore, ki nam jih omogoča EU.
Minister Židan je komisarju Hoganu predstavil stanje v kmetijstvu v Sloveniji in ukrepih, ki jih izvajamo. Izpostavil je predvsem specifične pogoje kmetovanja, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v Sloveniji, kjer večina poteka na območjih z omejenimi dejavniki. “Prizadevati pa se moramo, da je čim več ukrepov usklajenih na ravni EU. Če bi pristajali na to, da bi vsaka država izvajala vrsto lastnih specifičnih ukrepov, bi bili kmetje v različnih tržnih pozicijah in bi to pomenilo razpad enotnega kmetijskega trga,” je poudaril Židan.
Komisar je dejal, da skuša Evropska komisija pomagati pri razvoju podeželja, tudi pri posledicah pozebe in snega. “Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bomo zagotovili potrebno prožnost v programu razvoja podeželja in tudi pomagali vašim kmetom, sploh pri pozebi. Nisem se zavedal, da je bila tako močna,” je dejal Hogan. Za komisarja so nasploh pomembni mladi kmeti, katerim bo namenil posebno pozornost, tudi s finančnimi ukrepi. Veliko napredka napoveduje tudi na področju poenostavitev, da bi tako zmanjšali administrativno breme, s katerim se soočajo kmetje.
Priznal je, da mlečni sektor ostaja velik problem, pri prašičereji pa da so se v zadnjih tednih cene močno dvignile, zlasti zaradi izvoza v države Daljnega vzhoda. Prepričan je, da je to posledica pravih ukrepov komisije v letih 2015 in 2016. V ponedeljek bo na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju predstavil tudi ukrepe za mlečni sektor. Z njimi želijo vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo in povpraševanjem. Ob tem je pohvalil, da je Sloveniji uspelo svoje mlečne izdelke pripeljati tudi na kitajski trg. Glede normalizacije odnosov EU z Rusijo je Hogan poudaril, da je bilo storjenih več korakov v smer pravega dialoga. “A za ples sta potrebna dva. Na ruski stani ne kaže, da bi se pogled na stvari spremenil,” je še dodal evropski komisar.
Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.
Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:
“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!
V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.
Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.
Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.
Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.
V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.
Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.
Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.
Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.
Spoštovana ministrica,
v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”
mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov
Židan: “Koalicija uskladila predloge za davčno prestrukturiranje, v SD smo zadovoljni, da so bile sprejete tudi naše rešitve za razbremenitev nižjega in srednjega razreda.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVrh koalicije se je pred današnjo sejo vlade uskladil o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja, ki gredo sedaj v javno obravnavo. Pri dohodnini se bo, tudi na predlog SD, razbremenilo nižji in srednji razred ter nagrade za uspešnost, ohranja pa se 50-odstotni dohodninski razred. Davek od dohodka pravnih oseb bo višji za dve odstotni točki. “Danes koalicijsko usklajen predlog je bil namreč pripravljen po večmesečnih pogovorih, Socialni demokrati pa smo predlagali nekatere rešitve za razbrementitev srednjega in nižjega razreda, ki so bile zdaj tudi koalicijsko sprejete,” je poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan ter ob tem dodal, da “gre za sprejemljiv kompromis zlasti ob dejstvu, da bomo v drugem koraku nadaljevali z razbremenitvijo srednjega razreda”.
“Zdaj se bo pričela javna razprava, kjer bo možnost za dodatna usklajevanja, zavedam pa se, da gre za kompromis in hkrati prvi korak, ki pa je bil nujno potreben,” je napovedal Židan. “SD se je uspešno zavzela tudi za delno upoštevanje predloga Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da se s popravki dodatnih olajšav razbremeni tiste delavke in delavce, ki zaradi zdaj prejemajo izplačane nadure in dodatke iz minimalne plače in se to prelije tudi v njhovo neto izplačilo,” je še povedal predsednik SD in dodal, da smo v SD vztrajali tudi, da morajo delavci sodelovati pri določitvi kriterijev za nagrado zaposlenim za letno nagrado.
Rešitev zadeva tako razbremenitev najnižjih dohodkovnih skupin v skupnem znesku približno pet milijonov evrov, razbremenitev na dohodninski lestvici v skupnem obsegu okrog 55 oz. 56 milijonov evrov in razbremenitev nagrad za uspešnost oz. božičnic v obsegu približno 45 milijonov evrov. Danes so se partnerji usklajevali še glede višine obremenitve najvišjega dohodninskega razreda in se po njenih besedah strinjali, da ohranijo 50-odstotni dohodninski razred. Vendar se razbremenitev, ki je bila predvidena zanj v znesku dobre štiri milijone evrov, namenja za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače, torej za povišanje dohodkovnega razreda med 34- in 39-odstotno dohodninsko stopnjo.
Na strani pridobivanja proračunskih prihodkov predlagajo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa olajšave, predvsem investicijska ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni. Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni. Predlogi so prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki. Gre za prvi korak k davčni razbremenitvi dela, predvsem tistih kadrov, ki so za razvoj Slovenije ključni. To so visoko strokovni kadri, kjer ima Slovenija bistveno višjo obdavčitev kot njej konkurenčne države. S tem kot država zagotovo podpiramo tudi razvoj visokotehnoloških sektorjev z višjo dodano vrednostjo, s tem pa tudi višjo gospodarsko rast in boljše možnosti za višje plače, pokojnine in višje socialne transferje.
Matjaž Nemec: Poslanska skupina SD soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanke in poslanci so na julijski seji DZ začeli z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora, Poslanska skupina SD pa tudi soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.
Stališče PS SD je na seji v DZ predstavil poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec:
“Skrb za sočloveka, za državljanke in državljane se začne pri skrbi za naravo. Narava in njeni darovi so tisti, od katerih živimo in ki nam pravzaprav omogočajo da preživimo – navkljub vsej tehnologiji, napredku in razvoju. Navkljub temu, da si človek ter družba vse prevečkrat predstavljata, da sta od narave neodvisna in samozadostna, da lahko znanje preseže naravo, žal pa nam globalizacija ter napredek kažeta, da imata slednja pogosto ravno obratni učinek od pričakovanega: namesto, da bi se ustvarjali pogoji za skrb in dobrobit človeka, se v imenu kapitala in drugih ozkih interesov uničuje najbolj elementarne sisteme v naravi. S tem se ruši pomembno naravno ravnovesje, v naravi ter v družbi pa se ustvarja velike prepade, ki vodijo k slabim stvarem (vojne, revščina, lakota, politična in ekonomska nestabilnost).
Malokdo v tej dvorani si je lahko – ne 100 ali 50 – temveč 15 let težko zamišljal, da bomo nekoč prišli do točke, ko bo morala ne samo politika, temveč celotna družba postaviti jasne meje pri zaščiti naravnih dobrin. Tistih, za katere se je še pred kratkim zdelo, da jih imamo v izobilju. To je bilo nepredstavljivo tudi v Sloveniji, kjer je vode zaenkrat še dovolj.
S porastom svetovne populacije in v vse bolj intenzivnih globalizacijskih trendih, pa je pitna voda pričela pridobivati na vse večji veljavi. Ta trend se je žal razcepil na dve poti. Ena pot vodi k vse večji osveščenosti in zaznavi pomena o skrbi za naravne vire, tudi vodo, druga, katera pa ima žal več finančne podpore, pa gre v smeri izkoriščanja vodnih virov, povečini z namenom ustvarjanja dobička. Ta druga pot je svoje bližnjice iskala tudi v Evropi, tudi pri tistih, ki bi morali biti na strani nas, ljudi, ne na strani kapitala. Namreč kako si lahko drugače razlagamo predlog direktive Evropskega parlamenta o koncesijah iz leta 2012, ki je zelo spretno podala nastavke za privatizacijo vodnih virov.
Socialni demokrati smo to direktivo prepoznali kot izjemno škodljivo in sedanji predsednik Socialnih demokratov, takratni predsednik Odbora za kmetijstvo Dejan Židan je to vprašanje 2013 umestil na nujno sejo odbora za kmetijstvo ter odbora za finance. Da se opravi razprava o stališču Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb in sicer z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.
Zakaj se mi zdi pomembno, da to izpostavim. Ne gre za nek PR – kdo je in kdo ni zaznal in odreagiral na neko vsebino. Temveč za to, da bomo lahko tudi danes, ko je pred nami predlog za spremembo ustave, vedeli, da te pobude niso nastale zgolj ali samo na podlagi nekih vnaprejšnjih pričakovanj ali reakcij na neke negativne trende. Temveč, da imajo svoje korenine v konkretnih dejanjih, konkretnih aktih, katerih sprejem je padel v vodo ravno zaradi trga, ker so nekatere države Evropske unije ter več kot milijon in pol državljank in državljanov Evrope rekli ne! Ne liberalizaciji, Ne lastninjenju, ne dobičkonostnoti na račun vodnih virov! In da pravici do pitne vode!
Tako se je že tekom prejšnjega mandata pomemben del politike poenotil, da ne bo dovolj samo upreti se vse večjim pritiskom po težnjah liberalizacije pitne vode, ki je zagon dobila tudi v Evropi. Zaščita pitno vodo kot dobrino, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je v naši državi dobila prostor diskusije za spremembo ustave. Socialni demokrati pri tej nameri nismo oklevali. Da se mora politična volja v tem primeru, v primeru elementarne pravice, da zaščitimo naše vodne vire ter navsezadnje naše državljanke in državljane, opolnomočiti preko dopolnitve našega najvišjega pravnega akta. Veseli nas, da je ta pobuda oživela tudi z novim mandatom ter da se je večji del politike, sprva preko podpisa k tej pobudi, kasneje pa preko izkazanega zaupanja ostalih, uspel poenotiti, da to dopolnitev ustave potrebujemo.
Na tem mestu se zahvaljujem izčrpnemu delu strokovne skupine, ki je delovala v okviru postopka pred Ustavno komisijo. Skupina je pripravila dobro besedilo, ki celostno odgovarja na dvome, vprašanja ter bojazni, povezanih s pravico do pitne vode. Ravno tako besedilo nastavlja gosto sito vsem morebitnim posegom na tem področju v prihodnje. Navsezadnje pa našim ljudem sporoča, da je slovenska politika dovolj prožna ter tudi odgovorna, da preseže ta političen čas in prostor ter za te in prihodnje generacije ohrani naše naravne dobrine ter pravico do dostopa do teh za ljudi, ne kapital.
To je za Socialne demokrate ključnega pomena. Ob tem pa naj dodam, da je to prvi korak, ki mu morajo slediti tudi ostali. Da se bo ta dopolnitev lahko realizirala v polni meri. V prihodnje moramo sprejeti tudi ustrezne dopolnitve in spremembe področne zakonodaje ter tisto ključno, dosledno spoštovati vsebino ter sporočilo te ustavne spremembe. Zato danes ni čas, da po – pričakujem večinski podpori tega postopka in spremembi ustave – to materijo pospravimo na polico kot rešeno, temveč , da dobimo še večji zagon za delo, ki nas čaka. Delo, da ostanemo dojemljivi za zaščito našega naravnega bogatstva, ki naj služi v dobro vseh naših državljank in državljanov. Da bo vsakdo imel pravico do pitne vode.
Spoštovani, menim, da smo priča pomembni prelomni točki. Ko bo politika, z roko v roki civilnih pobud in glasa ljudi, družno postavila trdne temelje ustavne zaščite do pitne vode. Danes bomo pokazali, da smo navkljub razlikam odgovorni, zreli in poenoteni v skupni nameri, da slišimo in zaznamo spremembe, ki se dogajajo okoli nas ter nanje proaktivno in pravočasno odgovarjamo.
Socialni demokrati bomo postopek spremembe Ustave soglasno podprli.”
Matjaž Nemec
poslanec SD
Predsednik Židan predstavil prioritete SD in se je zavzel za ponovno vzpostavitev zaupanja v koaliciji
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na današnji novinarski konferenci v prostorih Poslanske skupine SD predstavil prioritete stranke v vladi in izrazil željo po ponovni vzpostavitvi zaupanja v koaliciji, ki je očitno nekoliko omajano. “Socialni demokrati ponujamo roko in si odprta vprašanja želi reševati preko pogovora,” je poudaril Židan. Če se izkaže, da v takšni sestavi ne morejo delati naprej, pa s SD ne bo težave, je zatrdil Židan. Že dogajanje ob interpelaciji zoper ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak je po besedah predsednika SD dajalo občutek, da se je del koalicije odločil, da je SD koaliciji nepotrebna. “Zato smo bili v SD tudi pripravljeni podati odstopne odstopne izjave vseh treh ministrov,” je dejal Židan. Tako bo tudi v prihodnje, če bo tako ocenil vrh koalicije, je poudaril Židan. Ni pa po njegovih besedah potrebe, da si koalicijski partnerji ostre besede izmenjujejo preko medijev. “Mi tega ne bomo počeli,” je zatrdil predsednik SD.
Če je ocena, da Socialni demokrati nismo zaželeni v koaliciji, po besedah predsednika SD prav tako ni treba za vzvod uporabljati DZ. “Samo jasno, nedvoumno, naj se nam to sporoči,” je dejal Židan. Je pa opozoril, da prepiri škodijo javni podpori levici in sredini kot celoti. Ponovil je prepričanje, da imajo stranke pravico in dolžnost mladim v podmladkih strank dopustiti lastno mnenje, tudi revolucionarno obnašanje. To je po njegovih besedah pridobitev demokracije in želi si, da bi tako razmišljale vse stranke. “Če ne razmišljajo tako, pa je to njihova in ne naša težava,” je dejal Židan.
Mladi Forum SD je sicer podprl četrtkove proteste delavcev pred vlado, ki so jih zanetili dogodki v zvezi z Luko Koper, na kar se je premier dr. Miro Cerar odzval z oceno, da SD igra dvojno igro. Premier je s tem po mnenju Židana sicer naredil predvsem dobro reklamo za Mladi forum, za kar so se mu v podmladku zahvalili. Ob tem je predsednik SD pojasnil, da Mladi forum deluje samostojno, da ne želijo vplivati na njihovo mnenje, jih utesnjevati ali uniformirati. “Pustimo mladini neke ideale,” je dodal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.
V jeseni Socialni demokrati tako ne pričakujemo pogovorov, ki bi imeli za namen razbijati koalicijo, pač pa pogovore, kako v Sloveniji pospešiti nekatere nujne projekte. Med prioritetami z zunanjepolitičnega področja je Židan izpostavil spremembe v delovanju EU, ki naj v prihodnje več pozornosti namenja ljudem. Prva prioriteta na notranjepolitičnem področju pa je po besedah Židana skrb za ljudi. Na tem področju je koalicija glede na podatke o zmanjševanju brezposelnosti in povečevanju števila zaposlenih po oceni prvaka SD uspešna. “Manj uspehov je na področju zdravstva, vendar pa koalicija vidi potrebo po hitrem izboljšanju položaja,” je povedal Židan in dodal, da Socialni demokrati tudi sami pripravljamo nabor ukrepov s tega področja. Ponovno je predsednik SD izrazil tudi zavezanost prizadevanju za ohranjanje javnega šolstva, ki ga želimo ohraniti z dopolnitvijo 57. člena Ustave.
Od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD pred razpravo o interpelaciji pričakujemo argumentiran odgovor, potem pa pogovor v poslanski skupini. “Trenutno odločitve o podpori poslancev SD še ni,” je pojasnil Židan. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han pa je med drugim na novinarski konferenci odgovoril tudi na namige, da naj bi se o prestopu iz poslanske skupine nepovezanih poslancev v njihovo poslansko skupino pogovarjala Alenka Bratušek. Kot je dejal Han, za zdaj še ni nobenih pogovorov in zaključkov v zvezi s tem. So pa vrata poslanske skupine po njegovih besedah vedno odprta za tiste, ki to želijo in so pripravljeni spoštovati program in vrednote SD.
Filozofinja Cvetka Hedžet Tóth: SD je kot stranka koordiniran in ne subordiniran sistem!
/in Mnenja /by Denis SarkićKaj to pomeni? Dogajanja v Kopru so stranko Socialnih demokratov ponovno potrdila kot notranje demokratično in pluralno. Duh razlik, ki stranko povezuje je dragoceno povezovalno tkivo in znak svobodnega izražanja mnenj in stališč.
Temu se stranka SD ne bo odrekla, ampak bo v prihodnje še krepila. Samo tam, kje je možen svoboden pretok misli, idej, mnej in konkretnih dejanj o tem, kako se lotiti razreševanja obstoječih družbenih problemov, tam je na delu demokratična zavest, ki nastaja sproti, ne da se je predpisati in vnaprej (a priori določiti).
To, da smo kot stranka skupaj, torej eno, ne pomeni da smo subordiran sistem. Subordinirano je odnos nadrejeno-podrejeno. Subordiniran sistem je odnos ukazovalno-izvrševalno. Kot sistem je naša stranka koordiniran sistem, enakovreden ob enakovrednem – in nič drugače. Tako med nami ni logike ukazovanja, izvrševanja, ampak je samo logika demokratičnega dogovarja, skratka koordiniranja.
Eva Žunkovič: Ko otroci kličejo na pomoč …
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićNasilje v družini – kaj lahko naredimo kot družba?
V minulih dneh je Slovenijo pretresel krut primer nasilja nad dveletnim otrokom na Jesenicah, ki se je stopnjevalo do te mere, da je nedolžna deklica celo umrla. Ob takem dogodku se nam vsem poraja nešteto vprašanj, jeznih očitkov in zgroženosti. Kako razumeti, da je lahko nekdo sposoben poškodovati, trpinčiti in pretepsti otroke? In to celo do smrti. Kako kaznovati tiste, ki se spravijo na najranljivejše? Kako bi lahko takšno nasilje preprečili?
Pravna urejenost nasilja nad otroki v družini je pomemben pokazatelj odnosa družbenega in kulturnega okolja do izpostavljenosti otrok nasilju v družini. V Sloveniji smo sicer žal skoraj 20 let kasneje kot v svetu spregovorili o trpinčenju otrok v družini. Nasilje nad otroki se v današnjih časih dogaja prepogosto. Največkrat se zgodi prav v družini. Storilci so osebe, ki jih otrok pozna, jim zaupa, jih ima rad. Ko te osebe zlorabijo otrokovo zaupanje in izkoristijo moč nad njim, sta šok in žalost za otroka toliko večja. Nasilje nad otroki je kaznivo dejanje, ki je po Kazenskem zakoniku sankcionirano s kaznijo zapora do 5 let.
Posebej pomembna je določba v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki narekuje, da MORA vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti Centru za socialno delo, Policiji, ali Državnemu tožilstvu in to tudi, če ga zavezuje poklicna molčečnost. Zakon tako več ne dopušča opravičevanja nasilja v družini zaradi zasebnosti in „zaščite“ družine. Glede na to, da živimo v družbi, ki visoko ceni tradicionalne vrednote in v kateri družina predstavlja enega izmed temeljnih in najpomembnejših stebrov življenja, je nujno potrebno, da se vsak posameznik zaveda, da je nasilje v družini mogoče preprečiti s pravočasnim obveščanjem pristojnih organov. Velikokrat se mi namreč zazdi, da raje pogledamo stran, zamižimo in se ne vtikamo v zasebna življenja drugih. Igramo pasivnega opazovalca.
Včasih se celo prej odzovemo in se raje s sosedom skregamo, če njegov pes laja prepogosto, ali če sosed v poznih urah navija glasbo, kot pa takrat, ko slišimo jok in kričanje, in sumimo, da gre v družini nekaj narobe. V tej družini je šlo nekaj hudo narobe. Zakaj je morala umreti nedolžna deklica? Kako da ni nihče v njeni okolici opazil, da jo mama in njen partner zlorabljata? Nekateri celo zahtevajo linč za oba povzročitelja. Pomembno je, da se zavedamo, da se na nasilje ne smemo odzivati z dodatnim nasiljem, ampak moramo rešitve poiskati drugje, v ustrezni zakonski podlagi in preventivni dejavnosti. Biti otrok bi moralo biti veselje ne pa bolečina. V Sloveniji je občutljivost na nasilje v družini še vedno na razmeroma nizki ravni, kar se kaže s problemom premajhnega števila prijav nasilja.
Z zavrnitvijo predloga Družinskega zakonika na referendumu leta 2012 so državljanke in državljani ponovno odložili in na stranski tir postavili problematiko telesnega kaznovanja otrok. Ostali smo ena redkih evropskih držav, ki se ni opredelila do prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Država bi tako nujno morala z zakonom urediti to vprašanje in nedvoumno opredeliti, da je vsakršna oblika nasilja nad otrokom nesprejemljiva. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom naše ministrice dr. Anje Kopač Mrak smo pripravili nov predlog Družinskega zakonika, s katerim se bo izboljšal položaj otroka v družinskih zadevah, pristojnost o trajnejših ukrepih za zavarovanje otrokovih koristi pa se bo prenesla na sodišča. Pripravili smo tudi spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini s katerimi smo razširili vrste nasilja še na zalezovanje in prepoved telesnega kaznovanja otrok ter razširili krog oseb, ki so dolžne prijaviti nasilje nad otroki.
Na nas je, da naredimo bistven premik v družbi – da začnemo dojemati nasilje v družini kot družbeno problematiko. In ne več kot samo individualno problematiko vezano na posamezno družino. Na nasilje nad otroki moramo tako opozarjati vsi! Zanj ni opravičila, zato je vsak posameznik odgovoren, da prepozna nasilje v družini in nanj takoj opozori. Pomembno je, da smo občutljivi na nasilje nad otroki, pomembno je, da opazimo zlorabljanje in prepoznamo stisko otrok. Najpomembnejše pa je, da takoj in nemudoma ukrepamo. Edino tako bomo namreč lahko v največji meri preprečevali nasilje nad otroki. Za jeseniško deklico je žal že prepozno. Za ostale uboge otroke, ki so podvrženi nasilju v družini pa verjamem, da je vsako obveščanje strokovne in laične javnosti o nasilju nad otroki, svetla točka, in da je družba tista, ki jim bo pomagala.
Socialni demokrati smo zagovorniki pravične družbe, smo zagovorniki družine kot ene izmed najvišjih vrednot in kar je najpomembnejše – smo absolutni zagovorniki otrokovih pravic. Vsakršno nasilje in zlorabe nad otroci najostreje obsojamo! In pri otrocih ne bomo nikoli popuščali. Borili se bomo do konca, da dosežemo, da se za otrokove koristi in pravice napnejo prav vse strune v vseh segmentih družbe, da bo za otroke poskrbljeno, tako kot je treba. Nasilje nad otroki moramo zaustaviti. In to je naša dolžnost. Za otroke se je vredno boriti.
Eva Žunkovič
univ. dipl. pravnica
Židan: “Socialni demokrati v predlogih davčnih sprememb želimo še kakšno dodatno rešitev tudi za srednji razred.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićKoalicijski partnerji pred današnjo sejo vlade še nismo uskladil odprtih vprašanj v povezavi z ukrepi za davčno prestrukturiranje. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v izjavi za medije po sestanku predsednikov ter vodij poslanskih skupin koalicijskih strank izrazil upanje in prepričanje, da se bo koalicija glede “razbremenitve delovnih ljudi” dogovorila. Še enkrat je ponovil, da so se koalicijski partnerji že prej uskladili glede razbremenitve izplačil za delovno uspešnost, kot so nagrade ter božičnice in 13. plače. Ta plačila se tako po Židanovih besedah ne bodo štela v dohodnino, bodo pa od njih obračunani socialni prispevki.
Židan je ob tem povedal, da pri izplačevanju delovne uspešnosti ne bo šlo za prostovoljno odločitev poslovodstva. Za Socialne demokrate, ki smo pripravili tudi svoje predloge dohodninske razbremenitve, sta po Židanovih besedah sprejemljivi obe opciji, ki sta na mizi. “Bodisi se bo z zakonom predpisalo, da delovno uspešnost, če jo podjetje izplača, dobijo vsi, ali pa se bo te pogoje predpisalo s kolektivno pogodbo,” je pojasnil Židan. Glede dohodninske lestvice, kjer so od zadnjih usklajevanj ostala odprta vprašanja, pa je predsednik SD povedal, da jo še usklajujejo. “Socialni demokrati želimo, da bi bilo čim več ljudi deležno razbremenitve, in menimo, da koalicija lahko doseže dogovor,” je poudaril Židan.
“V stranki SD se nam zdi zelo pomembno, da tisti, ki dobijo minimalno plačo in delajo nadure ali opravljajo kakšno dodatno delo, ne padejo v višji dohodninski razred,” je povedal Židan, ki meni, da so se že kar približali tistemu, kar glede te problematike predlagajo sindikati, zato vidi možnost za kompromis. “Socialni demokrati bi si želeli še kakšno dodatno rešitev tudi za srednji razred,” je dodal Židan. V razpravi o tem, ali se v okviru sprememb stopnjo najvišjega dohodninskega razreda zniža s 50 na 47 odstotkov, pa Židan ne vidi kakšnega finančnega učinka. Po njegovih besedah ne bi smeli iti v razbremenjevanje tistih, ki njim gre najbolje, saj tisti, ki jim gre slabše in jih je še vedno veliko, tega ne bi razumeli.
Minister Židan po srečanju s kitajskimi partnerji: Sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko raste, izvoz hmelja je letos zgodba o uspehu
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minister mag. Dejan Židan sprejel namestnika kmetijskega ministra LR Kitajske Chen Xiaohua. Sogovornika sta izpostavila odlično sodelovanje med državama, ki že daje rezultate. “Gospodarsko sodelovanje poteka zelo dobro, izmenjava se povečuje, pričakujemo pa krepko povečanje v prihodnje,” je po srečanju dejal slovenski minister Židan. Ob tem je še izpostavil, da je letos zgodba o uspehu izvoz slovenskega hmelja, saj je v samo prvih treh mesecih Slovenija letos na Kitajsko izvozila za skoraj milijon evrov hmelja, medtem ko je v celem lanskem letu izvoz hmelja dosegel približno 600.000 evrov.
Slovenija po besedah ministra Dejana Židana sodelovanje s Kitajsko ocenjuje kot zelo dobro. Pri tem je posebej izpostavil mehanizem 16 + 1, ki ga združujejo države vzodne in srednje Evrope ter Kitajska, na področju gozdarstva pa ga vodi prav Slovenija. Minister se je po srečanju v izjavi za medije namestniku kitajskega ministra za kmetijstvo zahvalil, da je Kitajska omogočila hiter postopek pridobivanja dovoljenje za izvoz mlečnih proizvodov, ki so jo nedavno dobile 4 mlekarne za skupaj 5 obratov. Židan je povedal, da se bodo prvi izvozi mlekarn dogodili že ta mesec in pri tem dodal, da je letošnji uspeh izvoza slovenskih produktov na Kitajsko hmelj, ki smo ga izvozili v vrednosti milijona evrov, medtem ko je v lanskem letu izvoz hmelja dosegel približno 600.000 evrov.
“Trenutno potekajo dogovori za pridobitev uvoznih dovoljenj na področju rib in ribjih proizvodov, perutnine in perutninskih proizvodov, svinjine ter proizvodov iz svinjine ter medu in čebeljih proizvodov”, je pojasnil Židan. Po besedah ministra so na kitajskem tržišču zaznali interes tudi za mlevske proizvode, oljčno olje in vino, uvozna dovoljenja pa za živila rastlinskega izvora niso potrebna. Državi bosta krepili sodelovanje na vseh področjih še naprej, potekajo pa tudi priprave na obisk slovenske politično – gospodarske delegacije na kmetijskem sejmu na Kitajskem, ki se bo odvijal novembra letos, ob robu katerega bo potekalo tudi 3. srečanje kmetijskih ministrov držav 16+1.
Namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo Chen Xiaohua je izjavi za medije poudaril, da slovenski kmetijski izdelki na Kitajskem uživajo velik ugled. Na kitajskem imajo zahtevno tržišče, kjer je konkurenčnost odvisna od izbire potrošnika. Po njegovih besedah so slovenski izdelki visoko kakovostni t.i. zeleni, zato je po njegovih besedah na tem področju veliko potenciala. Želijo pa si tudi, da bi se kakovostni kitajski proizvodi pojavili na slovenskih trgovskih policah.
“Pri izvozu kitajskih kmetijskih izdelkov na slovensko tržišče bomo spodbujali blagovno izmenjavo, saj bodo v le tako spoznali okus in navade slovenskega potrošnika,” je povedal Chen Xiaohua. Glede nadaljnjega sodelovanja med državama je namestnik ministra Chen dejal, da je prvenstvena naloga skupnega delovnega mehanizma 16+1 določiti prednostna področja in naloge. “Kitajska od skupnega sodelovanja skozi mehanizem 16+1 pričakuje dobro sodelovanje s Slovenijo tudi na področju raziskav v kmetijstvu,” je dodal Chen Xiaohua. Po besedah Chen Xiaohua pa bo Kitajska ponudila sodelovanje tudi pri udeležbi Slovenije na kmetijskem sejmu novembra letos.
Predsednik SD Židan: Odstop Jazbeca z vrha SDH ne sme pomeniti odstopa od razčiščevanja zadev v Luki Koper
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik SD mag. Dejan Židan upa, da napovedani odstop Marka Jazbeca z mesta predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne pomeni tudi odstopa od razčiščevanja zadev okoli Luke Koper. Kot je dejal Židan v izjavi za medije, so bile obtožbe med predstavniki SDH in nadzornim svetom ter upravo Luke Koper v zadnjih tednih tako hude, informacije pa tako nasprotujoče, da je treba stvari razčistiti. “Zlasti me je zaskrbelo, ko je spregovorila predsednica nadzornega sveta Luke Koper Alenko Žnidaršič Kranjc in dejala, da so ji zaradi njenega dela v korist Luki celo zagrozili s smrtjo,” je dejal Židan v odzivu na odstop Jazbeca.
Židan je poudaril, da imamo državljani pravico vedeti resnično stanje v Luki. Ob tem pa je državno premoženje treba voditi učinkovito in transparentno. Jazbec je napovedal odstop s čela uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) v luči današnjega dogajanja v Luki Koper, kjer so delavci zaustavili delo v luki in blokirali delovanje pristanišča. Napovedano je namreč bilo, da bodo na današnji skupščini Luke na predlog SDH zamenjali tri nadzornike, vključno s predsednico nadzornega sveta Žnidaršič Kranjčevo. A je SDH z dnevnega reda umaknil ta predlog.
Za Socialne demokrate je aktualno dogajanje v Luki Koper vsekakor zaskrbljujoče, saj vidimo Luko Koper kot strateško državno podjetje, ki se ne nikoli ne sme prodati in tukaj se strinjamo z zahtevami Primork in Primorcev. V SD ponovno poudarjamo, izbor in predlog v imenovanje članov nadzornega sveta v podjetju Luka Koper je v pristojnosti uprave Slovenskega državnega holdinga. Socialni demokrati pa ob tem menimo, da se mora pri imenovanju nadzornega sveta v strateškemu podjetju, kar Luka Koper je in mora ostati tudi v prihodnje – torej v večinski državni lasti, upoštevati učinkovitost in rezultate. V SD želimo, da se Luka Koper nemoteno razvija in raste naprej, zato tudi zagovarjamo izgradnjo II. železniškega tira Koper – Divača, ki bo pospešil razvoj luke, da lahko postane prva vstopna točka EU za ladje v Jadranskem morju.