Čas hitro mineva. Za nami je četrt stoletja od junijskih dni, ko smo ponosno in z velikimi pričakovanji svečano razglasili samostojno, suvereno državo Republiko Slovenijo. Osamosvojitev, samostojna država, nam ni bila ne dodeljena, ne podarjena. Izborili smo jo v boju, kjer je šlo za biti in ne biti, za stati inu obstati. Ponosno povejmo, izborili smo jo s srčnostjo in odločenostjo. Naši generaciji je bilo dano uresničiti tisočletne sanje prejšnjih generacij za prihodnost naslednjih generacij. Za kar so si prizadevali mnogi, smo končno doživeli junija leta 1991.
Spominjam se tistih dni. Zavedali smo se prehojene dolge in trnove poti generacij pripadnikov našega rodu. Moč smo črpali iz plebiscitarno izražene volje naših državljank in državljanov. Čutili smo, da stojimo na ramenih velikanov, od Trubarja, Prešerna, škofa Slomška, Cankarja, generala Maistra in slovenskih partizanov. Danes vemo, da so v vrstah naših velikanov tudi pisci nove ustave in vsi, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni, slovenski policisti, teritorialci, civilne strukture, vsi Pekrčani, Mariborčani, Slovenke in Slovenci, prebivalke in prebivalci naše dežele, ki so se postavili za slovensko domovino, in kot je zapisal pesnik Kuntner, zavarovali mlado demokracijo, obranili domovino, svojo čast in novo rast.
Takrat še nismo mogli vedeti, s koliko trnja bo posuta naša nadaljnja pot in kaj bomo na njej dosegli.
Danes vemo, da je Slovenija v 25 letih naredila izjemne, pomembne, tudi veličastne korake naprej. Prav je, da spoštujemo, kar smo ustvarili skupaj. Bruto domači proizvod na prebivalca smo povečali skoraj za 4 krat, ukrotili smo visoko inflacijo. Število iskalcev zaposlitve smo sicer povečaliza skoraj 22.000, vendar smo število zaposlenih v podjetjih povečali še bolj, za skoraj 39.000. S povprečno plačo lahko danes kupimo več hrane in drugih dobrin kot pred 25 leti.
Imamo več in večja stanovanja ter boljše opremljena gospodinjstva. Več smo naredili za okolje. Smo socialno bolj povezani kot drugi v EU, zmanjšali smo povprečne razlike med plačami vodilnih in slabše plačanih. Dihamo čistejši zrak, naše reke so čistejše, okolje je večinoma bolje urejeno. Spodbujamo trajnostni razvoj. Naši znanstveniki in športniki dosegajo mednarodno odmevne rezultate. Dosegli smo ključne zunanjepolitične cilje. Naša domovina je mednarodno priznana država.
A odkrito si moramo priznati, da smo v 25 letih delali tudi napake. Premalo smo naredili v borbi proti moralni in materialni korupciji. Prevečkrat valimo krivdo na vse druge in premalo pomislimo, ali smo sami naredili dovolj za skupnost. Za vse krivimo oblastnike, ki pa jih vedno izvolimo sami. In kot bi rekel Orwel, tisti, ki slabo izberemo na volitvah, nismo žrtve, ampak sokrivci. Prepogosto krivimo vse povprek, s čemer delamo krivico poštenim in omogočamo, tistim, ki to niso, da se skrivajo v vsesplošnem kritizerstvu.
Prepogosto se norčujemo iz poštenih in opravičujemo tiste, ki to niso, da se pač znajdejo. Glasni smo, ko gre za krivice, ki se godijo nam in premalo občutljivi za krivice, ki jih delamo drugim. In odkrito si priznajmo, naredili smo jih nemalo. Premnogim smo vzeli identiteto, razgradili delovna mesta, naprtili stroške za privilegije posameznikov, celi naciji smo naprtili stroške sanacije bančnega ponora, krivcem pa plačujemo še odpravnine in vozovnice.
Maribor je bil leta 1991 občina s 157.000 prebivalci. V 25 letih je razpadel na številne nove občine, 112.000 sedanjih prebivalcev pa mora v odsotnosti regij skrbeti za še bolj razvito socialno in družbeno infrastrukturo, kot je bila pred 25 leti. V četrt stoletja smo izgubili 10.000 delovnih mest. Mestu in regiji je to povzročilo velikanske pretrese, vključno z implozijo posameznih mestotvornih dejavnosti.
Ne sme nam biti vseeno za našo prihodnost. Na 1.000 prebivalcev je v Mariboru že v vrtcih 18 % manj otrok, 15 % manj učencev v osnovnih šolah, kar 25 % manj dijakov v srednjih šolah in v univerzitetnem mestu tudi 17 % manj študentov na univerzi. Leta 2015 smo imeli 29 % nižje investicije v osnovna sredstva na prebivalca in 28 % višjo brezposelnost. In značilno, v Mariboru je na 1.000 prebivalcev kar 59 % več obsojenih oseb. Podobno je tudi v drugih mestnih občinah Vzhodne Slovenije. Ta država potrebuje učinkovito politiko skladnega regionalnega razvoja, da se ne bomo čudili temu, da se vedno več ljudi ozira po drugih državah.
V prejšnjih režimih je bil Maribor med najbolj razvitimi deli nekdanjih držav. V tej je prvič med območji z najbolj izrazitimi razvojnimi problemi in z bolečo socialno situacijo, ki jo k sreči blažijo zaposlitvene možnosti v sosednji državi na severu. Da tudi v Mariboru znamo, dokazuje tudi naša univerza in naše gospodarstvo. Ne samo dravske elektrarne, ki predstavljajo steber konkurenčnosti in stabilnosti slovenske elektroenergetike, tudi druge družbe. Leta 2015 so bili prihodki na zaposlenega v Mariboru 33 % nižji kot sicer v Sloveniji, ustvarjen dobiček pa za 1,2 % višji. Na prebivalca imamo v Mariboru 6 % več poslovnih subjektov, ki ustvarijo 41 % manj izgube in 39 % več dobička kot v Sloveniji. Novi start upi izkazujejo vedno več podjetniškega poguma.
Na vprašanje, smo se borili za takšno državo, odgovarjajmo tudi z vprašanjem, ki ga je naš slikar Jakopič postavil pred predsednikom Kennedyem, ali smo kot ljudje res storili svojo dolžnost do družbe, do skupnosti. Borili smo se za samostojno in neodvisno, mednarodno priznano Slovenijo. Danes jo imamo. Želimo in zaslužimo pa si tudi socialno pravično, razvojno uspešno, regionalno skladno in pravno varno državo, skupnost visokih etičnih standardov in vrhunske ustvarjalnosti. Borba za to pa traja in bo trajala tudi v prihodnje.
Naša mala domovina, domovine lepote med Karavankami in Sotlo, med Jadranom in Goričkim. Slovenija, s pogumom, v krvi, znoju in solzah poštene borbe izborjena, bo tudi jutri ponosna in velika, če bomo spodbujali in spoštovali izjemno kreativnost in inovativnost, vrhunsko kakovost in odličnost, trdno socialno povezanost in solidarnost, temeljno poštenost in integriteto, iskreno spoštljivost in tolerantnost, medsebojno razumevanje in sočutje. Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa.
Vse najboljše Republika Slovenija za 25. rojstni dan in še na mnoga leta.
Vse dobro vam želim.
mag. Boris Sovič
Minister Židan začetku delovanja državnega gozdarskega podjetja: Verjamem v ponovni zagon gozdno-lesne verige v Sloveniji
/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić“Ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) je zgodovinski dogodek za Kočevsko in Slovenijo,” je na novinarski konferenci ob začetku delovanja podjetja ocenil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Prvi mož družbe SiDG Miha Marenče želi, da bi bila družba pomemben igralec pri dobavi gozdno lesnih sortimentov. “Prvič v 25 letih je država ustanovila proizvodno gospodarsko družbo, ki ima sedež na območju, ki je razvojno ogroženo,” je dejal Židan. Pojasnil je, da je bil koncesijski model upravljanja z državnimi gozdovi unikaten in je dajal slabše rezultate od pričakovanih, saj med drugim ni dajal spodbude gozdno-lesni verigi.
Pri novem modelu upravljanja bodo upoštevali najboljše primere dobrih praks v tujini, zaradi katerih Židan pričakuje boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi. Med drugim so si ogledali upravljanje z bavarskimi deželnimi gozdovi, kjer je nov sistem začel optimalno delovati po približno treh letih. Minister Židan je izpostavil tudi jasne cilje nove družbe, in sicer doseganje čimvišjega donosa ob upoštevanju ekosistemskih koristi gozda. Bodoči razpisi naj bi omogočali, da se lahko nanje prijavijo tudi manjši izvajalci, dostop do dela v državnem gozdu pa bodo imele tudi gozdno-hribovske kmetije.
“Pomembna nam je transparentnost del in transparentnost prodaje lesa,” je dejal Židan. “Tako bomo lahko ponovno priče zagonu gozdno-lesne verige v Sloveniji, zato sem tu optimist,” je dodal minister. Spisek ustreznih članov nadzornega sveta bo po ministrovih zagotovilih znan do 11. julija. Svoje predloge bodo potem podali ministrstva za finance, gospodarstvo, kmetijstvo in okolje, en predlog bo dala opozicija, tri pa zaposleni v družbi. “Imam velika pričakovanja, verjamem, da jih boste zaposleni uresničili. Prvi meseci verjetno ne bodo optimalni,” je dejal Židan.
V.d. direktorja družbe Slovenski državni gozdovi Miha Marenče je pojasnil, da bo družba teritorialno razporejena, imela bo štiri poslovne enote – Kočevje, Ljubljana, Maribor in Postojna, te se bodo delile na še 13 operativnih enot. S Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je na novo družbo danes prišlo 38 zaposlenih, večinoma gozdarjev. Najprej bodo poskrbeli za sanitarno sečnjo, za katero jim pošilja odločbe Zavod za gozdove.
“Pri prvih razpisih smo usmerjeni v sanitarno sečnjo, saj so podlubniki naša prioriteta, v naslednjem tednu pa bo objavljen razpis tudi za redno sečnjo,” je pojasnil Marenče. Za hlodovino je družba do danes prejela okoli 100 ponudb, štiri iz tujine. “Želimo, da je slovenska primarna lesna industrija pri tem uspešna, želimo spoštovati cilje, ki so nam naloženi, torej da smo tudi pomemben igralec pri dobavi gozdno-lesnih sortimentov,” je še dodal Marenče.
Vlada je na račun novega podjetja že nakazala 20 milijonov evrov in predvidela njihovo porabo za najem ali nakup in ureditev poslovnih prostorov (6,56 milijona evrov), postavitev vsaj štirih logističnih centrov in skladišč po državi (devet milijonov evrov), nadgradnjo računalniške in programske opreme (1,8 milijona evrov), nakup opreme in strojev, potrebnih za sečnjo in transport – predvidoma dveh žerjavov, štirih kompozicij za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 tovornjakov (10,5 milijona evrov).
Družba še nima nadzornega sveta, zato bo to nalogo opravljala vlada, ki je družbi že dala predhodno soglasje za sklepanje več pravnih poslov. Med drugim za nabavo mobilnih terminalov do vrednosti 200.000 evrov, za nabavo zaščitnih delovnih sredstev za zaposlene do vrednosti 120.000 evrov, nabavo računalniške opreme s komunikacijskimi povezavami do vrednosti 190.000 evrov, nabavo terenskih vozil do vrednosti 150.000 evrov, oddajo del sečnje, gojitvenih in varstvenih del ter del na gozdni infrastrukturi do vrednosti 4,1 milijona evrov in prodajo gozdnih lesnih sortimentov do vrednosti 8,02 milijona evrov.
Minister Židan na konferenci Slovenije in nemške dežele Saške poudaril pomen ekosistemskih storitev gozdov
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in kmetijstvo nemške dežele Saške sta v Bruslju pripravili konferenco na temo »Podnebne spremembe in ekosistemske storitve gozdov – primer Slovenije in dežele Saške«. Dogodka sta se udeležila oba pristojna ministra mag. Dejan Židan in Thomas Schmidt. Na konferenci so izpostavili, da zavedanje o neposrednih in posrednih koristih, ki jih ljudje dobimo iz gozdov narašča, zato se ustrezno razvija tudi način evidentiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev. Po mnenju govornikov ekosistemske koristi iz gozda koristijo ljudje, zato je treba te storitve ustrezno ovrednotiti in tudi zagotoviti plačilo s strani uporabnikov.
Konferenco z mednarodno udeležbo je v svojih prostorih pripravilo predstavništvo dežele Saške pri EU v sodelovanju s Slovenijo, udeležili pa so se je številni strokovnjaki s področja gozdarstva, strokovnih institucij, Evropskega parlamenta, in drugi. Na njej so različni nastopajoči predstavili dobre prakse in značilnosti gozda in sektorja v Sloveniji in na Saškem.
Udeležence konference sta nagovorila tudi slovenski in saški minister. Minister Dejan Židan je poudaril, da je gozd v Sloveniji izrednega pomena. “Ne gre samo za lesno bogastvo, za naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak tudi za izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi,” je povedal Židan, ki je ob tem dodal, da je gozd ekosistem, ki s svojimi dobrinami in storitvami prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, kakovostnih virov pitne vode, zdravja prebivalcev ter kulturne dediščine, hkrati pa omogoča razvoj turizma in rekreacije.
“Pri tem prihaja do soočanja zasebnega interesa lastnikov gozdov in javnega interesa; ravnotežje med njima ureja država tudi s proračunskimi sredstvi za delovanje javne gozdarske službe ter financiranjem in sofinanciranjem različnih ukrepov,” je še dodal Židan. Ob koncu dogodka je minister znova nagovoril zbrane in dejal, da ekosistemske storitve gozdov niso brezplačne in da jih najlažje zagotavljamo skozi državne gozdove.
Saški minister Thomas Schmidt je poudaril, da morajo biti cilji v gozdu raznoliki, izpostavil pa je preveč administrativnega dela. “Ko gre za nadziranje in poročanje, je treba omejiti birokracijo; preveč administriranja, namreč lastnikom gozdov otežuje upravljanje,” je zaključil saški minister Schmidt, ki bo prihodnji konec tedna tudi na uradnem obisku v Sloveniji.
Gozd sicer pokriva kar 40% površine EU, opravlja pa pomembne funkcije in vloge. Prav funkcije, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo lesa, ampak z zagotavljanjem čiste pitne vode, rekreacije in oddiha v gozdovih, so vedno bolj pomembne, še zlasti zaradi dejstva, da 75% ljudi v EU živi v urbanem okolju.
Na konferenci so bila predstavljena tudi prizadevanja na ravni EU, da se gozdovom prizna ta najširši pomen, nova strategija EU za gozdove prav temu področju posveča posebno pozornost. Evropska komisija, v sodelovanju z državami članicami, prav sedaj izvaja pomemben projekt v zvezi z določitvijo in vrednotenjem ekosistemskih storitev gozdov na ravni celotne EU. Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da mora koncept, ki bo sprejet v zaključni fazi, omogočiti, da se pri določitvi in vrednotenju ekosistemskih storitev upošteva raznolikost gozdov in gozdarstva posamezne države. V razpravi so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem, med drugim tudi vplivu na ta sektor po izstopu Velike Britanije iz EU.
Predsednik SD Židan na srečanju voditeljev PES o izzivih za EU po britanskem referendumu
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićStranka Evropskih Socialistov in Demokratov (PES) je danes v Bruslju pred zasedanjem Evropskega Sveta organizirala redno srečanje predsednikov držav in predsednikov ter podpredsednikov vlad iz svoje politične skupine. Srečanja voditeljev PES se je udeležil tudi predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan. Glavna tema pogovora voditeljev PES je bil izid britanskega referenduma in njegove posledice za prihodnost Evropske unije.
Prisotni so se strinjali, da se morajo pogovori z Veliko Britanijo začeti čimprej, saj je rezultat referenduma jasno pokazal, da si Britanci želijo iz EU. Pogajanja morajo potekati transparentno in hitro, da bi se tako izognili zavlačevanju in odpiranju novih tem. Voditelji PES so se strinjali, da je bil petkov rezultat za veliko ljudi presenečenje, vendar se moramo sprijazniti z dejstvi in se pogovarjati s sedemindvajseterico držav o prihodnjih izzivih EU – spodbujanju trajnostne rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in reševanju izzivov migracij. Evropska politika se mora soočiti s temami, ki so pomembne za dostojno prihodnost mladih Evropejk in Evropejcev.
Kot je poudaril predsednik SD Dejan Židan, glavno sporočilo današnjega sestanka ni več vprašanje več ali manj Evrope, ampak v kakšni Evropi želimo živeti. “Socialni demokrati si želimo takšne Evropske unije, ki brani pravice in blaginjo vseh svojih državljank in državljanov, socialno Evropo, ki skrbi za vse nas in gospodarsko močno Unijo, ki bo zagotovila kvalitetna delovna mesta ter blaginjo za svoje ljudi,” je povedal Židan. Dodal je, da morajo prebivalci združene Evrope dojeti, da članstvo v Uniji ni brez obveznosti, jasno pa je tudi, katere so prednosti držav članic, “saj EU ni trgovina, kjer si vsak izbere stvari po svojih željah, ostalo pa odkloni.”
“Evropska unija nam zagotavlja varnost in mir, možnost za gospodarsko sodelovanje in rast ter skrb za ljudi,” je še poudaril Židan. Stališče voditeljev PES je bilo tudi, da Evropske unije ne more ogroziti rezultat referenduma v Združenem kraljestvu, lahko pa jo na dolgi rok ogrozi napačen odgovor na novo politično stanje.
Forum starejših SD obsoja ustvarjanje umetnih delitev s strani SDS
/in Forum starejših, Novice, Stranka /by Denis SarkićForum starejših Socialnih demokratov ostro obsoja pobudo SDS za ustanovitev posebne preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, ki bi obravnavala odgovornost takratnega predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in drugih pri razoroževanju Teritorialne obrambe.
Kot je že večkrat poudaril Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, takšna dejanja služijo le osebnim političnih interesom in strankarskim interesom posameznikov, ki deli slovensko družbo kot tudi slovenske veterane.
Osamosvojitev je bil velik in svetel proces v zgodovini slovenskega naroda, na katerega smo lahko vsi državljani Republike Slovenije ponosni in ga kot takšnega moramo tudi ohranjati v našem spominu.
Ogorčeni smo, da po petindvajsetih letih, prav v času, ko enotno slavimo dogodke takratnega časa, ki so pripeljali do samostojne in suverene države, nekateri takratna dejanja izkoriščajo v prid svojim političnim interesom, ki služijo le za potvarjanje zgodovine.
Stranki SDS predlagamo, da svoja politična ravnanja usmerja v prihodnost in ne v ustvarjanje umetnih delitev na podlagi samovoljnega potvarjanja neizpodbitnih zgodovinskih dejstev, s katerimi se določeni posamezniki znotraj njihove stranke ne strinjajo, ker ne služijo njihovim dnevno-političnim interesom.
Zaradi vseh izzivov, ki nas čakajo v prihodnje, vsako razdiranje narodne enotnosti namreč škoduje naši državi in vsem nam, državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Odziv Poslanske skupine SD na predlog SDS za ustanovitev preiskovalne komisije DZ zoper prvega predsednika republike Kučana
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićSocialni demokrati smo že pred časom obsodili kazensko ovadbo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) zoper prvega predsednika republike Milana Kučana. Tako tudi današnjega ravnanja SDS nikakor ni mogoče opravičiti in je vreden ostre obsodbe.
Socialni demokrati verjamemo, da v SDS ne bodo uspeli zbrati potrebnih 30 poslanskih podpisov za uvedbo preiskovalne komisije, česar se predlagatelji sami dobro zavedajo. Pričakujemo, da bodo zato odločanje o ustanovitvi preiskovalne komisije predlagali za plenarno sejo Državnega zbora. Njihovo današnjo napoved pa ocenjujemo kot škodoželjno in pobalinsko.
Takšno ravnanje ima, enako kot ovadba Združenja VSO, lahko samo en cilj: osebna in politična diskreditacija prvega predsednika Republike Slovenije, s katero predlagatelji želijo zrušiti enega od temeljev slovenske državnosti in njenega ustroja, to je institut predsednika republike.
Zavedati se moramo, da je imel prav prvi predsednik republike Milan Kučan, v času slovenske osamosvojitve eno najbolj izpostavljenih pozitivnih vlog in je danes deležen splošnega priznanja velikih zaslug pri vzpostavljanju temeljev naše države ter utrjevanju njene poti in veljave v širšem mednarodnem okolju.
Socialni demokrati pozivamo vse sile razuma v državi, da svoje misli in delo usmerijo v prihodnost, preteklost pa raje pustijo zgodovini.
Ekonomist dr. France Križanič: Gospodarska rast v Sloveniji se nadaljuje, obeti pa so mešani
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićV prvem letošnjem četrtletju je bil slovenski bruto domači produkt merjeno v evrih za 3.6% večji kot pred letom. Statistični urad Republike Slovenije je izračunal realno rast v višini 2.5% in rast cen po katerih se ta produkt meri za 1.1%. Od prvega četrtletja 2015 do 2016 se je naš izvoz blaga in storitev povečal za dobre 5%, državna poraba za slabe 3% in poraba gospodinjstev za manj kot 1%. Na nasprotni strani so se investicije v osnovna sredstva zmanjšale za več kot 8%. Upad investicij je povezan z zmanjšanjem gradbene dejavnosti.
V prvem četrtletju 2016 je bila njena dodana vrednost za 18% manjša kot pred letom. V tem obdobju je vrednost opravljenih gradbenih del pri stavbah upadla za 7%, pri t.i. »gradbenih inženirskih objektih« (ceste, železnice, jezovi, vodovodi, …) pa celo za 60%. Gre pretežno za investicije v javne objekte, ki so se krepko znižale kljub temu, da potrebujemo nadaljnjo izboljšanje železniških povezav (na čelu z drugim tirom Koper – Divača), modernizacijo cestnih povezav (avtoceste ali hitre ceste) na odsekih poimenovanih »razvojne osi« (Vinica – Novo mesto – Celje – Dravograd; Ljubljana – Kočevje; Škofja Loka – Tolmin – Kobarid), temeljito prenovo omrežja državnih cest, izgradnjo različnih objektov protipoplavne varnosti, dokončanje verige hidroelektrarn na Savi in za preprečevanje nihanja podtalnice vsaj eno hidroelektrarno na Muri.
Poleg učinka na zmanjšanje blaginje in razvojnega potenciala zaradi slabše infrastrukture, kot če bi se infrastrukturne investicije nadaljevale, vodi krčenje gradbene dejavnosti tudi v neposredno in posredno znižanje bruto domačega produkta. Ob upadu dodane vrednosti gradbeništva za skoraj petino se slovenski bruto domači produkt na letni ravni direktno zmanjša za 331 milijonov evrov ali 0.9%, preko multiplikativnega učinka izgubljenih prihodkov potencialnih dobaviteljev in zaposlenih pa še približno za enkrat toliko.
Če upoštevamo povprečen 45% delež javnofinančnih prihodkov v bruto domačem produktu, bodo javnofinančni prihodki letos, ob pasivnosti države in paradržavnih institucij in posledično prekinitvi investicij v nizke gradnje, za okoli 150 milijonov evrov nižji od realno dosegljivih. Upoštevajoč posredne učinke bo vpliv še za približno enkrat večji. Preračunano v vrednost gradnje avtoceste (po slovenski učinkovitosti – 10.4 milijona evrov za kilometer) to ustreza vrednosti 28 kilometrov avtoceste.
Med ostalimi sektorji se je od prvega četrtletja 2015 do 2016 zmanjšala dodana vrednost v nikoli dovolj saniranem finančnem sektorju (za 6%). Verjetno gre za začetek nove umazane igre s Slovenijo. Drugod so rezultati boljši. Dodana vrednost v kmetijstvu se je povečala za 9%, v predelovalnih dejavnostih (tu je najmočnejši vpliv rasti izvoza) za 7%, pri poslovanju z nepremičninami za 6%, v trgovini, prometu, gostinstvu in pri informacijskih ter komunikacijskih dejavnostih za 5%, v strokovnih, znanstvenih in poslovnih dejavnostih na eni ter v upravi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu na drugi strani pa za 1%.
Ob gospodarski rasti se število delovno aktivnih (zaposleni in samozaposleni) povečuje. Marca letos je bilo delovno aktivnih za 7 tisoč (1%) več kot marca lani ter za skoraj 22 tisoč (3%) več kot v enakem mesecu 2014. Kljub rasti je bilo marca 2016 še 65 tisoč (7%) manj delovno aktivnih kot v istem mesecu 2008, pa tudi 5 tisoč (1%) delovno aktivnih manj kot marca 2012, ko sta se začela eksperiment politike varčevanja ter še bolj zlovešč projekt razprodaje Slovenije. Eno in drugo je pri nas privedlo do t.i. ”krize dvojnega dna”.
Zaradi rasti izvoza (spodbujenega z intenzivno razvoljno politiko – nepovratna evropska in domača državna sredstva namnejena gospodarstvu skozi različne razvojne projekte, ugodni srednje in dolgoročni krediti Slovenske izvozne družbe ter Evropske investicijske banke) se je gospodarska rast v drugem četrtletju 2013 povrnila in se od tedaj dalje ni prekinila. V primeru normalne (namemesto omejevalne) kreditne politike Banke Slovenije in stabilnega financiranja infrastrukturnih projketov države, bi bila ta rast še precej hitrejša. Z njo pa bi se hitreje povečalo tudi število delovno aktivnih.
V slovenskem gospodarskem okolju se odvijajo spremembe, ki nakazujejo nadaljnje izboljšanje našega izvoza in gospodarske rasti. Lani se je dolarski tečaj evra znižal za 16%, cene surove nafte so upadle za 47%, cene surovin razen nafte pa za 17%; pri naših poglavitnih zunanjetrgovinskih partnerjih, evroobmočju, se je bruto domači produkt povečal za slaba 2% ob tem pa je prodaja v trgovini na drobno (kaže spreminjanje osebne porabe) narasla za skoraj 3%. Povpraševanje se torej na našem najpomembnejšem trgu povečuje, zaradi upada vrednosti evra se nam je izboljšala konkurenčnost, pocenitev surovin pa zmanjšuje stroške in dodatno spodbuja povpraševanje.
Boris Sovič: Slovenija in Maribor 1991-2016
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićČas hitro mineva. Za nami je četrt stoletja od junijskih dni, ko smo ponosno in z velikimi pričakovanji svečano razglasili samostojno, suvereno državo Republiko Slovenijo. Osamosvojitev, samostojna država, nam ni bila ne dodeljena, ne podarjena. Izborili smo jo v boju, kjer je šlo za biti in ne biti, za stati inu obstati. Ponosno povejmo, izborili smo jo s srčnostjo in odločenostjo. Naši generaciji je bilo dano uresničiti tisočletne sanje prejšnjih generacij za prihodnost naslednjih generacij. Za kar so si prizadevali mnogi, smo končno doživeli junija leta 1991.
Spominjam se tistih dni. Zavedali smo se prehojene dolge in trnove poti generacij pripadnikov našega rodu. Moč smo črpali iz plebiscitarno izražene volje naših državljank in državljanov. Čutili smo, da stojimo na ramenih velikanov, od Trubarja, Prešerna, škofa Slomška, Cankarja, generala Maistra in slovenskih partizanov. Danes vemo, da so v vrstah naših velikanov tudi pisci nove ustave in vsi, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni, slovenski policisti, teritorialci, civilne strukture, vsi Pekrčani, Mariborčani, Slovenke in Slovenci, prebivalke in prebivalci naše dežele, ki so se postavili za slovensko domovino, in kot je zapisal pesnik Kuntner, zavarovali mlado demokracijo, obranili domovino, svojo čast in novo rast.
Takrat še nismo mogli vedeti, s koliko trnja bo posuta naša nadaljnja pot in kaj bomo na njej dosegli.
Danes vemo, da je Slovenija v 25 letih naredila izjemne, pomembne, tudi veličastne korake naprej. Prav je, da spoštujemo, kar smo ustvarili skupaj. Bruto domači proizvod na prebivalca smo povečali skoraj za 4 krat, ukrotili smo visoko inflacijo. Število iskalcev zaposlitve smo sicer povečaliza skoraj 22.000, vendar smo število zaposlenih v podjetjih povečali še bolj, za skoraj 39.000. S povprečno plačo lahko danes kupimo več hrane in drugih dobrin kot pred 25 leti.
Imamo več in večja stanovanja ter boljše opremljena gospodinjstva. Več smo naredili za okolje. Smo socialno bolj povezani kot drugi v EU, zmanjšali smo povprečne razlike med plačami vodilnih in slabše plačanih. Dihamo čistejši zrak, naše reke so čistejše, okolje je večinoma bolje urejeno. Spodbujamo trajnostni razvoj. Naši znanstveniki in športniki dosegajo mednarodno odmevne rezultate. Dosegli smo ključne zunanjepolitične cilje. Naša domovina je mednarodno priznana država.
A odkrito si moramo priznati, da smo v 25 letih delali tudi napake. Premalo smo naredili v borbi proti moralni in materialni korupciji. Prevečkrat valimo krivdo na vse druge in premalo pomislimo, ali smo sami naredili dovolj za skupnost. Za vse krivimo oblastnike, ki pa jih vedno izvolimo sami. In kot bi rekel Orwel, tisti, ki slabo izberemo na volitvah, nismo žrtve, ampak sokrivci. Prepogosto krivimo vse povprek, s čemer delamo krivico poštenim in omogočamo, tistim, ki to niso, da se skrivajo v vsesplošnem kritizerstvu.
Prepogosto se norčujemo iz poštenih in opravičujemo tiste, ki to niso, da se pač znajdejo. Glasni smo, ko gre za krivice, ki se godijo nam in premalo občutljivi za krivice, ki jih delamo drugim. In odkrito si priznajmo, naredili smo jih nemalo. Premnogim smo vzeli identiteto, razgradili delovna mesta, naprtili stroške za privilegije posameznikov, celi naciji smo naprtili stroške sanacije bančnega ponora, krivcem pa plačujemo še odpravnine in vozovnice.
Maribor je bil leta 1991 občina s 157.000 prebivalci. V 25 letih je razpadel na številne nove občine, 112.000 sedanjih prebivalcev pa mora v odsotnosti regij skrbeti za še bolj razvito socialno in družbeno infrastrukturo, kot je bila pred 25 leti. V četrt stoletja smo izgubili 10.000 delovnih mest. Mestu in regiji je to povzročilo velikanske pretrese, vključno z implozijo posameznih mestotvornih dejavnosti.
Ne sme nam biti vseeno za našo prihodnost. Na 1.000 prebivalcev je v Mariboru že v vrtcih 18 % manj otrok, 15 % manj učencev v osnovnih šolah, kar 25 % manj dijakov v srednjih šolah in v univerzitetnem mestu tudi 17 % manj študentov na univerzi. Leta 2015 smo imeli 29 % nižje investicije v osnovna sredstva na prebivalca in 28 % višjo brezposelnost. In značilno, v Mariboru je na 1.000 prebivalcev kar 59 % več obsojenih oseb. Podobno je tudi v drugih mestnih občinah Vzhodne Slovenije. Ta država potrebuje učinkovito politiko skladnega regionalnega razvoja, da se ne bomo čudili temu, da se vedno več ljudi ozira po drugih državah.
V prejšnjih režimih je bil Maribor med najbolj razvitimi deli nekdanjih držav. V tej je prvič med območji z najbolj izrazitimi razvojnimi problemi in z bolečo socialno situacijo, ki jo k sreči blažijo zaposlitvene možnosti v sosednji državi na severu. Da tudi v Mariboru znamo, dokazuje tudi naša univerza in naše gospodarstvo. Ne samo dravske elektrarne, ki predstavljajo steber konkurenčnosti in stabilnosti slovenske elektroenergetike, tudi druge družbe. Leta 2015 so bili prihodki na zaposlenega v Mariboru 33 % nižji kot sicer v Sloveniji, ustvarjen dobiček pa za 1,2 % višji. Na prebivalca imamo v Mariboru 6 % več poslovnih subjektov, ki ustvarijo 41 % manj izgube in 39 % več dobička kot v Sloveniji. Novi start upi izkazujejo vedno več podjetniškega poguma.
Na vprašanje, smo se borili za takšno državo, odgovarjajmo tudi z vprašanjem, ki ga je naš slikar Jakopič postavil pred predsednikom Kennedyem, ali smo kot ljudje res storili svojo dolžnost do družbe, do skupnosti. Borili smo se za samostojno in neodvisno, mednarodno priznano Slovenijo. Danes jo imamo. Želimo in zaslužimo pa si tudi socialno pravično, razvojno uspešno, regionalno skladno in pravno varno državo, skupnost visokih etičnih standardov in vrhunske ustvarjalnosti. Borba za to pa traja in bo trajala tudi v prihodnje.
Naša mala domovina, domovine lepote med Karavankami in Sotlo, med Jadranom in Goričkim. Slovenija, s pogumom, v krvi, znoju in solzah poštene borbe izborjena, bo tudi jutri ponosna in velika, če bomo spodbujali in spoštovali izjemno kreativnost in inovativnost, vrhunsko kakovost in odličnost, trdno socialno povezanost in solidarnost, temeljno poštenost in integriteto, iskreno spoštljivost in tolerantnost, medsebojno razumevanje in sočutje. Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa.
Vse najboljše Republika Slovenija za 25. rojstni dan in še na mnoga leta.
Vse dobro vam želim.
mag. Boris Sovič
Poslanica predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana ob 25. obletnici dneva državnosti
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSpoštovane Socialne demokratke in spoštovani Socialni demokrati,
drage prijateljice in dragi prijatelji slovenske Socialne demokracije,
cenjene državljanke in cenjeni državljani Republike Slovenije!
Pred 25 leti je Slovenija postala neodvisna država. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela Temeljno listino o samostojni in neodvisni Sloveniji, dr. France Bučar pa je prebral Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje smo bili kot narod združeni pod državno zastavo Republike Slovenije. Prvi predsednik republike Milan Kučan je novo državo pozdravil z zgodovinskimi besedami: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” V življenju posameznika četrt stoletja ni veliko, v obstoju države je še manj. Kljub temu, da smo Slovenci številčno majhen narod smo v relativno kratkem času svoje državnosti doživeli veliko. Pohvalimo se lahko s številnimi pomembnimi uspehi in dosežki, tudi ko smo se na svoji poti soočali s težkimi preizkušnjami. V vseh sferah življenja smo postali mednarodno priznana in ugledna država. Država, ki je bila vzor ostalim tranzicijskim državam na poti k najbolj razvitim državam sveta.
Slovenija je kot mlada država takoj in brez težav dosegla vse svoje največje cilje: izpolnila je zahteve za vstop v Evropsko unijo in hitro postala njena polnopravna članica, vstopila je v zvezo NATO, postala je članica Organizacije združenih narodov ter drugih uglednih in pomembnih mednarodnih organizacij. Rezultati in uspehi, ki jih nizamo Slovenci na različnih področjih so zavidljivi. »Mala« Slovenija v športu, znanosti in kulturi postavlja mejnike svetovnega formata.
Ko smo uresničili zastavljene državniške cilje pa se dandanes zdi, da smo v času po tem zaspali na lovorikah. Huda gospodarska kriza ni prizanesla niti naši mladi državi in v marsičem nam je nastavila ogledalo. Izkazalo se je, da smo tranzicijski prehod vzeli preveč lahkotno in samoumevno. Vsa država, vse njene državljanke in državljani smo se morali spopasti s težkimi izzivi. Resnica, s katero nas je soočila kriza je, da posledice krize niso le gospodarske in socialne narave, temveč, da je prišlo do krize vrednot. Čeprav dandanes gospodarski in finančni kazalci kažejo, da je nastopilo obdobje okrevanja, so posledice krize še vedno med nami. Čuti jih država, z njimi živijo naše državljanke, naši državljani.
Turbulentni časi pred nami nas opozarjajo, da moramo biti na izzive pripravljeni bolje. Da moramo v duhu sloge in enotnosti prerasti vse zamere, predvsem pa sebičnost in egoizem. Stopiti moramo skupaj! Složni in solidarni! Ne zaradi drugih, zaradi Evropske skupnosti in ostalega mednarodnega okolja, temveč zaradi nas samih. Za naše prihodnje rodove. Bolj kot kadarkoli prej moramo v ospredje postaviti zavest o skupni domovini. Zavest, da se moramo povezati in trdno nastopiti proti vsem negativnim vplivom, ki pritiskajo na našo mlado državo in s tem na nas. Ta zavest je bila nekoč že tako trdna, da nam je uspelo stopiti na samostojno pot. Ta zavest je tista, ki je sprožila odločilno energijo, s katero je slovenskemu narodu uspel zgodovinski korak v boljše življenje. S to zavestjo smo v preteklosti že premagali in preživeli veliko hujše krize, se postavili po robu sovražniku, se utrdili in si nabrali potrebne izkušnje za lepo prihodnost.
Prerasti moramo zamere, ki so zarezale in zamajale to zavest. Sosedje, prijatelji in državljani moramo stopiti skupaj, pozabiti na nepomembne stvari, ki nas delajo drugačne, sprejeti in predvsem ne soditi. Ko bomo premagali ovire, ki izhajajo iz naše notranjosti, se bomo lahko premaknili naprej. Lepa Slovenija, socialna varnost in složni državljani so bile sanje naših prednikov. To so tudi naše sanje. Čas je, da jih prebudimo v realnost!
Politika ima pri tem izjemno pomembno vlogo, saj mora povezovati in ustvarjati zaupanje. Predstavljati mora trdno zavest, da deluje za dobro slehernega državljana in mora pomagati pri iskanju poti, ki bo pripeljala do dostojnega, spoštljivega, kvalitetnega življenja. Dovolite, da na tem mestu, tudi kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v času, ko se kot država trudimo za uspeh slovenske pobude za obeležitev svetovnega dneva čebel, našemu narodu in državi zaželim tisto delovno vnemo, pridnost, složnost in marljivost, kot jih imajo čebele. Te plemenite opraševalke lahko preživijo le na način, da kot družina, ekipa delujejo in živijo v slogi – vse ostalo bi zanje pomenilo pogubo in izginotje.
Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,
iskrene čestitke za državni praznik, praznujmo ga ponosno!
Naj živi Slovenija, naša ena in edina, skupna domovina!
mag. Dejan Židan
Predsednik Socialnih demokratov
Voščilo Socialnih demokratov ob zaključku šolskega leta 2015/16
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSpoštovane šolarke in spoštovani šolarji, dijakinje in dijaki, delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju,
z današanjim dnem, na skorajšnji praznik 25. obletnice samostojne Slovenije, se končuje letošnje šolsko leto. Socialni demokrati se veselimo uspehov vsake posameznice in vsakega posameznika na področjih šolskih in obšolskih dejavnosti ter vam vsem iz srca čestitamo. Učiteljem, mentorjem in drugim delavcem, ki so se vsak dan trudili, izrekamo pohvalo in priznanje za odlično delo.
V iztekajočem se šolskem letu smo v prvem razredu devetletke imeli okoli 22.000 otrok, kar je nekoliko več kot prejšnja leta, a daleč od generacij izpred tridesetih in več let. Soočili smo z begunskim valom in vprašanjem čim boljše integracije otrok prebežnikov. Današnji svet je postaja vedno bolj nestabilen in to vpliva tudi na naš šolski prostor. Obenem pa vedno večja medpovezanost sveta pomeni tudi več priložnosti za šolarje, dijake in učitelje.
Zaradi tega je še toliko pomembneje, da ohranimo (in v pravi smeri tudi nadgradimo) naš šolski sistem. Njegova ključna naloga je, da vsem šolarjem in dijakom v enaki meri zagotavlja možnost kakovostne izobrazbe, ne glede na debelino denarnic njihovih staršev ali mesta njihovega bivanja. Zaradi tega Socialni demokrati podpiramo pobudo Ohranimo javno šolstvo, ker je vsem dostopno javno šolstvo pogoj za enakomeren in socialno uravnotežen razvoj Slovenije v naslednjih desetletjih.
Vsem šolarkam in šolarjem, dijakinjam in dijakom želimo lepe, brezskrbne počitnice. Vsem delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju pa prijetne dopustniške dni.
dr. Jernej Pikalo
Predsednik Sveta SD za izobraževanje
Socialni demokrati si ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije želimo več enotnosti
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsedstvo Socialnih demokratov je na svoji seji, ki je potekala v četrtek, 23. junija, sprejelo izjavo pred letošnjim praznovanjem 25. obletnice Dneva državnosti.
“Nesporno dejstvo je, da smo bili prebivalke in prebivalci Slovenije pred 25 leti le enotni sposobni priti do osamosvojitve. Najprej smo se leta 1990 za to enotno odločili na plebiscitu, nato pol leta kasneje enotno razglasili ustanovitev samostojne države in jo na koncu tudi enotno ubranili. Zato je razdvajanje ljudi glede takratnih dogodkov skrajno neodgovorno in sebično. Za našo samostojnost so nekateri žrtvovali svoja življenja in tudi zato je njeno prisvajanje slaba popotnica za napredek.
Kot posameznice in posamezniki ter kot družba moramo podžiganje nestrpnosti in potvarjanja glede naše skupne zgodovine, predvsem pa obdobja, na katerega moramo biti vsi ponosni, ne le obsoditi, temveč ju tudi preprečiti. To lahko naredimo le skupaj in tako, da se vsi in vsak posebej zavedamo, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti.
Tudi zato Socialni demokrati spoštujemo našo preteklo in polpreteklo zgodovino, tako narodnoosvobodilni boj kakor osamosvojitveno vojno, brez katerih nas danes ne bi bilo, in čutimo globoko hvaležnost do vseh naših junakinj in junakov, da danes živimo v miru.”