S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.
Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:
Jan Škoberne:
Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.
Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.
Miro Cerar:
Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.
Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.
Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.
Jan Škoberne:
Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.
Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev. Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.
Miro Cerar:
Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.
Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih mesecih, da bomo na nek način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.
Ministri iz vrst SD med obiskom vlade v Podravju
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.
V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.
Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.
Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.
V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.
Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.
Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.
Franc Hočevar: Socialni demokrati podpiramo predlog sveta ZPIZ za izredno uskladitev pokojnin
/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić“V stranki SD podpiramo predlog Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. Kot je poudaril so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na 15. seji konec februarja izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. To zahtevo je v imenu ZDUS predlagala Anka Tominšek, ki je tudi aktivna članica Foruma starejših SD, Miloš Pavlica, aktualni podpredsednik Foruma starejših SD, pa je kot član sveta ZPIZ na predlog vlade, prav tako podprl tak predlog in s tem sploh zagotovil sprejem takšne zahteve.
Po izračunu pokojninskega zavoda pa bi takšna uskladitev, če bo vlada dala soglasje zanjo, znašala 0,4 odstotka. Glavni argument za izredno uskladitev je padanje deleža izdatkov za pokojnine v BDP in to kljub temu, da narašča število upokojencev. To kaže, da so upokojenci bolj prizadeti kot druge skupine prebivalstva in torej ne delimo vsi enako posledic varčevanja zaradi gospodarske krize.
Socialni demokrati zato pričakujemo, da bo vlada dala soglasje za to izredno uskladitev pokojnin, kot ga predlaga svet ZPIZ, saj gre samo za nekaj milijonov, da ne govorimo o tem, da je treba zakone izvajati in ZPIZ-2 v tem delu ni bil upoštevan v lanskem letu, kljub rasti BDP nad 2,5 odstotka. Kot je pojasnil Hočevar, so se na kolegiju predsednika stranke dogovorili in uskladili, da se po nujnosti uskladitve pokojnin postavi jasna zahteva.
Dodal je, da ima stranka SD v vladi tri ministre, njihova zaveza pa je, da spoštujejo tudi predloge Foruma starejših. “Mislim, da je to treba nujno narediti. Čeprav gre za simbolno povišanje, se s tem pokaže nek odnos do starejše populacije,” je izpostavil Hočevar. V prid uskladitvi po njegovem mnenju govori vrsta argumentov, ob tem pa je navedel, da je delež financiranja iz proračuna vedno manjši in da se je v zadnjih letih povečalo število zavarovancev, posledično pa je v pokojninsko blagajno nakapljalo več prispevkov.
“Realno je dejstvo, da je vrednost pokojnine v zadnjih letih padla, od leta 2006 do 2015 kar z 62,5 odstotka razmerja med povprečno plačo in neto pokojnino na 55,4 odstotka,” je dejal Hočevar. Izpostavil je še, da upokojenci nočejo biti edina žrtev varčevalnih ukrepov in stabiliziranja financ. Po Hočevarjevem mnenju je treba poiskati bolj aktivne oblike finančne vzdržnosti. V izjavi finančnega ministra Mramorja izjavi, da so zahteve o izredni uskladitvi pokojnin v sedanjih razmerah nesprejemljive, pa je Hočevar zaznal nekaj cinizma.
“Kot da bi užival v tem, da so pogoji slabi in da državljanom, predvsem upokojencem, ne moremo zagotovi boljših življenjskih pogojev,” je dodal Hočevar. Tak pristop in takojšnja odklonitev brez kakršnekoli razprave ali koalicijskega usklajevanja za Hočevarja nista primerna. “Zlasti zato, ker je na njegovi strani manj argumentov kot na strani tistih, ki se z uskladitvijo strinjajo,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD.
Kar pa se tiče pobud in zahtev za izplačilo regresa upokojencem, smo Socialni demokrati mnenja, da je potrebno pri tem preučiti vse finančne posledice in realne zmožnosti državne blagajne, pri čemer sami podpiramo, da bi se našla rešitev tudi za odmrznitev dodatka za upokojence, kot se je že našla rešitev za druge skupine, npr. javne uslužbence. V SD nam gre predvsem za to, da je breme varčevanja enakomerno razporejeno na vse skupine prebivalstva, tako zaposlene, mlade kot upokojence.
Glavni tajnik SD Levanič med konferenco PES v Londonu z vodjo britanskih Laburistov Corbynom o krepitvi evropske levice
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićGlavni tajnik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Levanič se v Londonu udeležuje konference generalnih sekretarjev strank v okviru stranke Evropskih Socialistov in Demokratov (PES). Med drugim se je Levanič srečal tudi s predsednikom britanskih Laburistov Jeremyjem Corbynom in predsednikom PES Sergejem Stanishevim ter ju ob tej priložnosti povabil na obisk v Slovenijo, kjer bomo letos v mesecu maju obeleževali 120-letnico strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem in Dan stranke SD.
Na konferenci generalnih sekretarjev v okviru stranke PES je razprava potekala o krepitvi evropske socialne demokracije s ključnim sporočilom, da smo lahko evropski socialdemokrati samo enotni tudi močnejši, povezuje pa naj nas skupno prizadevanje za večjo socialno pravičnost, boj za človekove pravice, strpnost, solidarnost, dostojno delo, enakost, predvsem pa prizadevanje za družbo, kjer bosta znanje in zdravstvo dostopna vsakomur. “Krepitev mednarodnih stikov stranke SD s sestrskimi strankami po vsem svetu in sodelovanje pri izmenjavi dobrih praks, je zelo pomembno, saj verjamemo, da bomo tako lažje kos izzivom, ki so pred levico v prihodnjih letih,” je poudaril Levanič med razpravo na konferenci PES v Londonu.
Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.
Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:
Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.
Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …
A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.
Spoštovani.
»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.
V zvezi z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:
– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.
– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.
S spoštovanjem,
Matjaž Nemec
poslanec SD
Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićS poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.
Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:
Jan Škoberne:
Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.
Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.
Miro Cerar:
Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.
Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.
Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.
Jan Škoberne:
Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.
Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev. Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.
Miro Cerar:
Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.
Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih mesecih, da bomo na nek način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.
Delovni obisk ministrice Kopač Mrak v Moskvi posvečen postavitvi spomenika vsem padlim ruskim in sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je minuli konec tedna mudila na dvodnevnem delovnem obisku v Ruski federaciji. Ministrica Kopač Mrak je vodila slovensko delegacijo projektne skupine za postavitev spomenika vsem ruskim vojakom, ki so umrli v obeh vojnah na ozemlju Republike Slovenije. Slovenska in ruska projektna skupina, ki sta jo vodila ministrica dr. Anja Kopač Mrak in ruski minister Nikolaj Nikiforov, je potrdila lokacijo in spomenik. Lokacija spomenika bo na Ljubljanskih Žalah, spomenik bodo sestavljali stebri, na vrhu stebrov bodo žerjavi. Projektna skupina se je strinjala, da bodo visoki skupaj največ pet metrov. Ruski strani se s postavitvijo spomenika mudi, saj si želi, da bi bil spomenik postavljen do 100. obletnice Ruske kapelice na Vršiču, konec letošnjega julija.
Med obiskom v Moskvi je ministrica Anja Kopač Mrak skupaj slovenskim veleposlanikom v Ruski federaciji Primožem Šeligom odprla tudi spominsko sobo pionirja vesoljskih poletov slovenskega rodu Hermana Potočnika Noordunga. Odprtje je sovpadlo z zgodovinsko prelomnico, saj letos mineva 55 let od prvega poleta ruskega kozmonavta Jurija Gagarina v vesolje. Šeligo je na odprtju poudaril, da se po zaslugi Dragana Živadinova, Mihe Turšiča in Dunje Zupančič, ki z unikatnim spojem raziskovalne umetnosti in znanosti v okviru Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) skrbijo za kulturalizacijo vesolja, veliko bolje zavedamo, da je Herman Potočnik s svojo znamenito knjigo Problem vožnje po vesolju slovenski narod že leta 1928 vpisal na zemljevid vesoljskih poletov in tehnologij.
Ministrica Kopač Mrak je na otvoritvi predstavila Potočnikovo delo. Po njenih besedah se poznavalci zavedajo, da je Noordung davno pred prvim poletom in osvajanjem vesolja sanjal in natančno snoval bivanje v vesolju. Prav njegovo vizionarstvo in pionirstvo je tlakovalo pot razvoju poletov in bivanja v vesolju. Ministrica Kopač Mrak in veleposlanik Šeligo sta se zahvalila ustvarjalcem, da ohranjajo spomin na pionirja astronavtike in se borijo za njegov prostor: “S tem vse nas opominjate tudi na sanje, ki so, četudi se zdijo nemogoče, mogoče. Ker, če je zmogel Herman Potočnik Noordung, ki je sprva požel čudenje nad snovanjem vožnje po vesolju, zmoremo tudi ostali snovati, kar se drugim zdi nemogoče, in tudi ostali zmoremo misliti in videti dlje.”
Ksevt so pred leti postavili v Vitanju, iz katerega izhaja Potočnikov rod. Z odprtjem spominske sobe v Moskvi so uspeli Noordungove ideje in spomine prenesti v svet. Odprtja so se udeležili visoki predstavniki Ruske federacije. Med njimi Baturin, ki je Živadinovu in Turšiču podelil častno priznanje Ruske akademije kozmonavtike K. E. Cilkovskega za velike uspehe v kulturalizaciji vesolja in popularizaciji kozmonavtike, tako v sklopu Ksevta kot tudi poprej.
Minister Židan med delovnim obiskom v Parizu s francoskim ministrom Le Follom in senatorko Melot o krizi v mlečnem sektorju
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je mudil na delovnem obisku v Franciji. S sogovorniki je minister Židan med drugim govoril o sodelovanju med državami ter drugih aktualnih vprašanjih glede kmetijstva, gozdarstva ter drugih tem. Minister Židan se je robu njegovega obiska na 53. mednarodnem kmetijskem sejmu SIA v Parizu sestal na dvostranskem srečanju s francoskim ministrom za kmetijstvo Stephanom Le Follom. Na srečanju sta izpostavila predloge za reševanje krize v kmetijstvu oz. posebej v mlečnem sektorju, ki so jih države članice EU do danes morale posredovati v Bruselj (slovenski predlog ukrepov je v prilogi itega sporočila). V mesecu marcu bo namreč potekalo izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem bo Evropska komisija skupaj z državami članicami EU predstavila predloge za rešitev dlje časa trajajoče krize v kmetijstvu, ki je tudi v Franciji dosegla kritično mejo. Francoski minister bo predloge za reševanje iz krize poskusil uskladiti z Nemčijo in Italijo še pred izrednim vrhom v Bruslju, še prej pa bo obiskal Slovenijo, kjer bo tudi dogovoril zadnje predloge kriznih ukrepov.
Poleg obiska v Sloveniji v mesecu marcu, sta ministra dogovorila tudi sodelovanje na področju čebelarstva. Francija daje podobno kot Slovenija velik pomen čebelarstvu, v povezavi z zagotavljanjem prehranske varnosti za svetovno prebivalstvo ter ohranjanjem okolja in biotske raznovrstnosti in je tudi ena prvih držav, ki je podprla pobudo Slovenije, da se na ravni OZN razglasi Svetovni dan čebel. Zato je minister izrazil namero, da bo Francija v mesecu juniju izvedla Evropski medeni zajtrk, kamor bodo povabili tudi Slovenijo, ki je bila pobudnica tega projekta. Ministra sta govorila tudi o zadnjih dogajanjih povezanih z vprašanjem zaščite terana. Minister Le Foll je ponovno zagotovil popolno podporo Francije pri vztrajanju pri ohranitvi celovite zaščite terana samo na planoti Kras, saj je tudi za Francijo vprašanje geografskih zaščit zelo pomembno. Ministra sta se uskladila tudi glede priprave in vsebine na vrhu ministrov OECD, ki bo aprila potekal v Parizu, francoski minister pa je tudi sopredsedujoči tej ministrski konferenci.
Minister Dejan Židan se je sestal tudi s senatorko v francoskem senatu Colette Melot, ki je tudi predsednica skupine francosko-slovenskega prijateljstva senata. V pogovoru sta izpostavila najbolj aktualne in odprte teme, ki zadevajo Slovenijo in Francijo. Minister je senatorki posebej predstavil stanje v kmetijskem sektorju in ukrepe za reševanje krize v mlečnem sektorju. Sogovornika sta izrazila zaskrbljenost glede pogajanj pri mednarodnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami, kjer je za Slovenijo izrednega pomena, da se zagotovi upoštevanje specifičnosti kmetijstva EU in recipročnost v mednarodnih dogovorih ter še posebej, da se ohranijo v EU visoki standardi varnosti in kakovosti hrane ter zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja. Senatorka se je strinjala z ministrom, da je v EU trenutno občutek, da aktivnosti v zvezi s pogajanji potekajo stran od držav z bojaznijo, da bi na koncu bil sprejet kompromis, ki ne bi bil usklajen in po volji držav, še posebej takih kot sta Slovenija in Francija, ki bi raje videli, da kmetijsko – prehranski sektor sploh ne bi bil predmet pogajanj teh sporazumov.
Minister Dejan Židan se je srečal tudi z direktorjem Zveznega urada za kmetijstvo (FOAG), Bernardom Lehmannom, ki je v Švici pristojen in vodi resor kmetijstva. V pogovoru sta izmenjala stanje na področju kmetijstva v obeh državah, posebej pa sta izpostavila zadnje kritično dogajanju v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Švica je namreč zelo občutljiva na dogajanje v EU, zato zelo občutijo tudi krizo, ki se je pojavila v državah EU. Minister Židan mu je predstavil predlagane ukrepe Slovenije na področju reševanje mlečne krize. Sogovornika sta se v pogovoru dotaknila tudi trenutnega stanja na področju pogajanj pri mednarodnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami in izrazila zaskrbljenost nad trenutnim stanjem, kjer so tveganja za kmetijski sektor zelo velika.
Minister Židan je sogovornika seznanil tudi s pobudo Slovenije, da se na pri OZN 20. maj razglasi Svetovni dan čebel, ob tem pa dobil zagotovilo, da Švica Slovenijo zelo podpira pri prizadevanjih za čebelarstvo. Švicarski sogovornik pa je slovenskega ministra seznanil tudi s projektom Partnerstvo za gore, ki je v okviru Združenih narodov namenjeno skupnim prizadevanjem članic za boljše življenje gorskih skupnosti in zaščito gorskega okolja. V Sloveniji, ki je tudi članica, je sicer pristojno drugo ministrstvo, kmetijski resor pa je zaradi gorsko hribovskih kmetij zainteresirano za aktivno sodelovanje pri tem.
Minister Židan se je srečal tudi s predstavniki Slovenije pri OECD, kjer slovensko misijo vodi veleposlanik pri OECD Iztok Jarc, nekdanji slovenski kmetijski minister. Na sestanku so pregledali priprave in vsebine, ki bodo izpostavljene na ministrski konferenci OECD, ki bo potekala 7. in 8. aprila letos v Parizu. Minister Židan je predlagal nekaj vsebinskih tem, ki bi jih bilo po mnenju Slovenije potrebno izpostaviti na tako velikem dogodku, kjer bodo prisotni številni ministri in drugi visoki predstavniki držav iz vsega sveta. Med drugim bi Slovenija predlagala, da se na konferenci izpostavi neravnovesja v verigi preskrbe s hrano, kjer v kriznih razmerah, kot je trenutna v EU, največ škode utrpi kmet, medtem ko trgovski sistemi in predelovalna industrija ne čutita nesorazmerij oz. je zaznati tudi zaslužke. Glede na izrazito znižanje odkupnih cen mleka pri kmetu se namreč pri končni ceni mleka na prodajnih policah te razlike ne zazna.
Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo proteste proti nastanitvi begunskih otrok in azilantov po Sloveniji
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je v izjavi novinarjem po seji vlade v luči protestov po nekaterih krajih zaradi predvidene namestitve migrantov posvaril pred nestrpnostjo, hujskanjem, sejanjem strahu. “S politični akcijami nagovarjati k nestrpnosti je napačno. Na težavah beguncev demokratične države ne morejo graditi svoje politike,” je medijem povedal Židan.
Od vseh političnih strank in ostalih pomembnih akterjev v Sloveniji pričakuje razumevanje, da bo begunska problematika še nekaj časa navzoča. Židan zagotavlja, da bo država zavarovala svoje državljane, a tudi humano ravnala z begunci in migranti. To, da lokalna skupnost ni želela sprejeti nekaj beguncev otrok brez staršev in da so se temu uprli tudi profesorji, je po njegovem mnenju nedopustno. “V kakšnem duhu torej vzgajajo državljane,” se sprašuje predsednik SD.
Protesti po Židanovih ocenah ne morejo privesti do politične krize oz. padca vlade, čeprav je to “mogoče namera tistih, ki so v ozadju te nestrpnosti”, strah pa ga je polarizacije pri državljanih. Na področju, kjer ni dovolj informacij, se namreč po njegovem mnenju ustvari strah, ki pripelje do pretiranih odzivov. Tako predsednik SD Židan pričakuje, da bo v prihodnjih dneh in tednih dostopnih bistveno več informacij, saj ima “ljudje pravico do zelo transparentnega odnosa države, do informacij”. Koliko prosilcev za azil Slovenija zmore namestiti, Židan ni odgovoril, je pa zagotovil, da naša država ne bo postala evropski žep za begunce in migrante.
Odziv predsednika Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala v zvezi z nasprotovanjem nastanitve šestih mladoletnih begunskih otrok v Dijaškem in študentskem domu v Kranju:
“Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo zadnja dogajanja v zvezi z nastanitvijo begunskih otrok, ki naj bi bili nameščeni v Dijaškem in študentskem domu Kranj. Ogorčeni in razočarani smo nad pomanjkanjem temeljnega občutka za sočloveka pri tistih pedagogih Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, ki so nasprotovali namestitvi otrok brez mater in očetov, največjih žrtev vojne, v kranjskem dijaškem domu.
Poslanstvo pedagogov ni samo prenašanje znanja na mlajše generacije, ampak je tudi vzgoja za najbolj temeljne evropske vrednote humanizma in skrbi za sočloveka. In pri tem gre samo za to in nič drugega: pomagati otrokom, žrtvam vojne. Slovenke in Slovenci smo se v preteklosti že ogromnokrat izkazali s pomočjo otrokom, žrtvam vojn – od bosanskih do palestinskih otrok, da o pomoči, ki jo namenjamo humanitarnim organizacijam, ki pomagajo otrokom širom sveta, sploh ne govorimo. Pomagamo ne zaradi morebitne pohvale ali protiusluge, temveč preprosto zato, ker je tako prav.
Otroci (domačini in tujci) imajo po slovenskih zakonih in mednarodnih konvencijah pravico do izobraževanja, zato smo jim to tudi dolžni zagotoviti. Na preizkušnji je izobraževalni sistem, da to izvrši. Socialni demokrati smo prepričani, da bo sistem skupaj s pedagogi našel dovolj pedagoške modrosti in zrelosti, da bo nekoč v prihodnosti lahko ponosno rekel, da je v najtežjih časih ostal zvest najplemenitejši tradiciji evropskega humanizma, ki se med drugim zrcali v reku rimskega dramatika Terencija: Homo sum, humani nihil a me alienum puto. (Človek sem, nič človeškega mi ni tuje).”
Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićPoslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.
Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,
V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:
»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.
Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.
Vsak sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.
Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje. Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.
Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.
Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države. To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.
Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.
Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.
Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:
– pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,
– celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.
Matjaž Nemec
poslanec SD
Socialni demokrati najostreje obsojamo politično in ideološko zlorabo aktualnih družbenih razmer na račun humanitarne katastrofe
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati najostreje obsojamo politično in ideološko zlorabo aktualnih družbenih razmer na račun humanitarne katastrofe. Sobotni protest proti nastanitvenemu centru v Šenčurju je primer takšnega dejanja, ko je politika nezadovoljstvo in strahove ljudi zlorabila v politične in skrajne ideološke namene.
Na sobotnem protestu smo tako lahko videli demokratično izvoljene poslance, ki so brez slabe vesti pozirali pred domobranskimi plakati – prav istimi plakati, ki so pred dobrimi 70 leti novačili ljudi h kolaboraciji z nacizmom in fašizmom.
Vse to nas spominja na tragične dogodke, pod težo katerih je bil cel svet pahnjen v večletno največje vojno trpljenje celotnega človeštva in zaradi katerih so bili tudi naši ljudje deležni neizmernega trpljenja. V civilizirani družbi ne sme biti prostora za sovraštvo in ksenofobijo.
Politika neofašizma in neodomobranstva pa ne sme imeti domovinske pravice v 21. stoletju – mar se nismo ničesar naučili?