S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.
Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:
Jan Škoberne:
Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.
Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.
Miro Cerar:
Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.
Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.
Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.
Jan Škoberne:
Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.
Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev. Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.
Miro Cerar:
Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.
Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih mesecih, da bomo na nek način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.
Minister Židan na dnevih čebelarstva ApiSlovenija 2016 v Celju: “Če bo preživela čebela, bo preživelo tudi človeštvo.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa Celjskem sejmu potekajo 39. dnevi čebelarstva »ApiSlovenija 2016«. Ob robu dogodka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije danes organiziralo okroglo mizo z mednarodno udeležbo na temo »20. maj – Svetovni dan čebel – priložnost za vse«, katere se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan skupaj z visokimi gosti iz Slovenije in tujine. V okviru konference je bil podpisan tudi poseben dokument za podporo slovenski pobudi za svetovni dan čebel.
Na mednarodni okrogli mizi, ki je bila namenjena razpravi o možnostih za nadaljnji razvoj v čebelarstvu in zlasti o priložnostih, ki jih prinaša pobuda za svetovni dan čebel za kmetijstvo, druge gospodarske panoge ter okolje, so poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT Eva Štravs Podlogar ter visoki gostje iz tujine – minister za kmetijstvo in razvoj podeželja iz Črne Gore Petar Ivanović, namestnik ministra na ministrstvu za kmetijstvo iz Češke republike Patrik Mlynář, namestnik ministra na ministrstvu za kmetijstvo iz Madžarske dr. István Nagy ter državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja iz Srbije prof. dr. Zoran Rajić.
Minister Dejan Židan je uvodoma pozdravil vse čebelarje, še posebej tiste, ki so prispeli iz Črne gore ter vse sodelujoče visoke goste. Pobuda za svetovni dan čebel je ena izmed mnogih koristnih pobud Čebelarske zveze Slovenije, ob uveljavljanju te pobude pa nas je do sedaj še posebej podprlo nekaj držav, ki jih je ministrstvo povabilo na današnji dogodek.
Današnja mednarodna udeležba nosi sporočilo o skupnem zavedanju o pomenu čebel ter pomembnosti trajnostega razvoja čebelarstva. Dejstvo je namreč, da so čebele in ostali opraševalci za življenje ljudi zelo pomembni, predvsem z vidika trajnostne kmetijske proizvodnje in zagotavljanja prehranske varnosti v svetu in hranilne varnosti prebivalstva. V Sloveniji koristi čebel in ostalih opraševalcev za kmetijstvo ocenjujemo na cca. 140 mio evrov. “Čebele so zelo koristne za človeka, ko jih opazujemo, jih opazujemo tudi kot indikator stanja v naravi, do katerega ima človek egoistični interes, da preživi. Če bo namreč preživela čebela, bo preživelo človeštvo,” je poudaril minister Židan.
Nadalje je navedel, da je pobudo za svetovni dan čebel na ravni EU že podprla večina ministrov, na lanski Apimondii v Koreji tudi vse svetovne čebelarske zveze, prav tako tudi predsedujoče države regionalnim skupinam znotraj FAO. V teh pogovorih se je izkazalo, da ko gre za podporo čebelam veroizpoved ni pomembna. To pa je v času, ko potrebujemo strpnost na mnogih področjih, še prav pomemben element, je izpostavil minister Židan.
Zakaj že do sedaj nismo imeli svetovnega dne čebel in kaj to pomeni v praksi danes? Sam postopek sprejema takšne deklaracije ni enostaven: Slovenija je v letošnjem letu pričela s formalnim postopkom za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov in sicer v okviru FAO, specializirane agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glede na formalni postopek FAO bo potrebno izvesti 3 korake: pobudo predstaviti septembra letos na Odboru za kmetijstvo, sledi obravnava na Svetu FAO in predstavitev na Konferenci FAO julija 2017. Po pridobitvi podpore s strani FAO bo pobuda predstavljena še istega leta Generalni skupščini ZN. Tako lahko pričakujemo razglasitev svetovnega dneva čebel jeseni 2017 ter prvo obeleženje tega dne leta 2018. Ko bo prišlo do trenutka razglasitve svetovnega dne čebel, pa bodo vsako leto 20. maja svetovni voditelji govorili o svetovnem dnevu čebel.
Minister Židan je ob tem še podaril, da je bil eden prvih, ki je osebno podprl pobudo za svetovni dan čebel, prav generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, ki sicer prihaja iz Brazilije in se globoko zaveda globalnega pomena čebel in ostalih opraševalcev za preprečevanje lakote. Zato bo Da Silva besede podpore tudi podkrepil z dejanjem – 20. maja letos ga bomo gostili v Sloveniji.
Minister mag. Dejan Židan je svoj uvod v okroglo mizo zaključil z besedami, da je pred slovenskim in svetovnim čebelarstvom mnogo izivov. V čebelarstvu nikoli ni bilo lahko in nikoli ne bo. Če pa smo pri dejanjih enotni in povezani, jih lahko počnemo uspešno in dosežemo skupne cilje. Po mednarodni okrogli mizi je minister Židan skupaj z visokimi gosti iz tujine podpisal tudi poseben dokument v podporo svetovnemu dnevu čebel, 20. maju, ki sta ga v preteklih dneh podpisala tudi ministra za kmetijstvo Francije in Avstrije, Stéphane Le Foll in Andrä Rupprechter.
Dnevov čebelarstva »ApiSlovenija 2016« se je kot govornica na odprtju udeležila tudi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki je predstavila nadaljnje aktivnosti vseh deležnikov (MKGP, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega veterinarskega inštituta ter Čebelarske zveze Slovenije) na področju čebelarstva. Nadaljnje aktivnosti se nanašajo na področje zdravstvenega varstva čebel, na usposabljanje ter izobraževanje čebelarjev, promocijo, ozaveščanje potrošnikov ter spremljanje izvajanja programov.
Na sajmu »ApiSlovenija2016« je potekala tudi okrogla miza na temo »Varnost in kakovost čebeljih pridelkov – naša trajna skrb in odgovornost«, na kateri je sodeloval generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi.
Tanja Fajon na mednarodni konferenci SD/PES v Ljubljani: “Strpnosti se lahko vsi naučimo, na tem je potrebno vztrajati.”
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV Ljubljani je v petek, 11. marca, potekala mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala stranka Evropskih socialistov (PES) in stranka Socialnih demokratov (SD) z naslovom “Spodbujanje kulture strpnosti in enakosti v Evropi”. Medse smo povabili člane sestrskih organizacij, domače in tuje akademike ter predstavnike civilne sfere. Konference sta se udeležila tudi predsednik SD Dejan Židan in glavni tajnik SD Dejan Levanič.
Predsednik Židan je med svojim nagovorom zbranim poudaril, da se nikoli ne smemo podrejati tistim, ki želijo s sovražnim govorom in nestrpnostjo do različnih manjšin v naši družbi, doseči prevlado v javnem prostoru. Zato moramo imeti tudi nično toleranco do sovražnega govora in različnih drugih oblik nestrpnosti. “Vsi moramo narediti velik napor, da bo Slovenija ostala strpna in odprta družba ter vsem nam skupna domovina, v kateri znamo živeti v sožitju,” je povedal Židan.
Sočutje in človečnost sta vrednoti, ki ju je migrantska kriza postavila na veliko preizkušnjo. Spodbujanje kulture strpnosti in enakosti v Evropi sta zato bistvena. Zadnje tedne imamo tudi slovenski državljani priložnost pokazati, koliko smo v resnici solidarni in strpni. Pomembno je, da se pogovarjamo z državljani, s civilno družbo in da poskušamo v razpravo vključiti kar najširši krog ljudi. Komunikacija je pri ohranitvi temeljnih evropskih vrednot ključna. Strpnosti, o kateri bomo veliko razpravljali, se da tudi naučiti, če si seveda dovolimo seznaniti se z drugačnimi in drugačnim. Razprave o strpnosti s kar najširšim krogom ljudi različnih pogledov so bistveni element izgradnje prihodnje evropske družbe,” je v svojem nagovoru poudarila Tanja Fajon, predsednica Mreže za demokracijo pri stranki Evropskih socialistov (PES).
Na konferenci so sodelovali tudi Tamas Boros, eden izmed direktorjev madžarskega Inštituta za politične rešitve, Paul Nemitz, direktor za temeljne pravice in državljanstvo Direktorata za pravosodje pri Evropski komisiji, in domači gosti Faila Pašić Bišić, soustanoviteljica društva UP, Neža Kogovšek Šalamun, direktorica Mirovnega Inštituta, Nataša Pirc Musar, predsednica Sveta za odziv na sovražni govor in Nevzet Porić, generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji. Sogovorniki so v pogovoru, ki ga je vodila Nataša Briški, precej časa namenili razpravi o strpnosti, o populizmu in boju proti ekstremizmu ter diskriminaciji.
Minister Židan ob obisku francoskega kolega Le Folla: Slovenija in Francija z usklajenimi predlogi ukrepov zoper krizo v evropskem kmetijstvu
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPred izrednim vrhom kmetijskih ministrov, ki bo v ponedeljek, 14. marca, v Bruslju se je slovenski minister Dejan Židan danes na Brdu pri Kranju srečal s svojim francoskim kolegom Stephanom Le Follom. Kot sta poudarila sogovornika, je Slovenija podprla francoske predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki ga teži zlasti prevelika proizvodnja mleka, Francija pa je sprejela dodatne predloge Slovenije. Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, kjer s tamkajšnjimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.
Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, pri čemer si Francija prizadeva za stabilizacijo proizvodnje in razmer na trgu, saj se bo sicer kriza še poglabljala, je opozoril Le Foll. Kot je pojasnil, proizvodnja mleka eksponentno raste, cene pa so zelo nizke. Zaradi tega se izvaja vrsta intervencijskih ukrepov, mleko se predeluje v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih nekaj mesecih že 54.000 ton. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje.
Kot je pojasnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan, tudi Slovenija, med drugim zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij, beleži izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko bank ter nekatere druge mehanizme. Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Poleg tega so še nekatere druge aktivnosti, ki bi bile potrebne. Kot ključen ukrep Židan vidi subvencioniranje izvoza, torej, da se financira kupce izven EU, da kupijo evropske mlečne proizvode, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje Evropske komisije.
Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi je ta, da od Evropske komisije terja spremembo pri označevanju živil. Tako da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan. “Ukrepov na mizi je veliko. Zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo,” je dejal Židan in dodal, da jih v tem trenutku čaka skupno delo prepričati Evropsko komisijo, da jim stopi nasproti. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.
Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka /by Denis SarkićVodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.
“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.
“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.
“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.
Ministri iz vrst SD med obiskom vlade v Podravju
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.
V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.
Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.
Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.
V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.
Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.
Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.
Franc Hočevar: Socialni demokrati podpiramo predlog sveta ZPIZ za izredno uskladitev pokojnin
/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić“V stranki SD podpiramo predlog Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. Kot je poudaril so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na 15. seji konec februarja izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. To zahtevo je v imenu ZDUS predlagala Anka Tominšek, ki je tudi aktivna članica Foruma starejših SD, Miloš Pavlica, aktualni podpredsednik Foruma starejših SD, pa je kot član sveta ZPIZ na predlog vlade, prav tako podprl tak predlog in s tem sploh zagotovil sprejem takšne zahteve.
Po izračunu pokojninskega zavoda pa bi takšna uskladitev, če bo vlada dala soglasje zanjo, znašala 0,4 odstotka. Glavni argument za izredno uskladitev je padanje deleža izdatkov za pokojnine v BDP in to kljub temu, da narašča število upokojencev. To kaže, da so upokojenci bolj prizadeti kot druge skupine prebivalstva in torej ne delimo vsi enako posledic varčevanja zaradi gospodarske krize.
Socialni demokrati zato pričakujemo, da bo vlada dala soglasje za to izredno uskladitev pokojnin, kot ga predlaga svet ZPIZ, saj gre samo za nekaj milijonov, da ne govorimo o tem, da je treba zakone izvajati in ZPIZ-2 v tem delu ni bil upoštevan v lanskem letu, kljub rasti BDP nad 2,5 odstotka. Kot je pojasnil Hočevar, so se na kolegiju predsednika stranke dogovorili in uskladili, da se po nujnosti uskladitve pokojnin postavi jasna zahteva.
Dodal je, da ima stranka SD v vladi tri ministre, njihova zaveza pa je, da spoštujejo tudi predloge Foruma starejših. “Mislim, da je to treba nujno narediti. Čeprav gre za simbolno povišanje, se s tem pokaže nek odnos do starejše populacije,” je izpostavil Hočevar. V prid uskladitvi po njegovem mnenju govori vrsta argumentov, ob tem pa je navedel, da je delež financiranja iz proračuna vedno manjši in da se je v zadnjih letih povečalo število zavarovancev, posledično pa je v pokojninsko blagajno nakapljalo več prispevkov.
“Realno je dejstvo, da je vrednost pokojnine v zadnjih letih padla, od leta 2006 do 2015 kar z 62,5 odstotka razmerja med povprečno plačo in neto pokojnino na 55,4 odstotka,” je dejal Hočevar. Izpostavil je še, da upokojenci nočejo biti edina žrtev varčevalnih ukrepov in stabiliziranja financ. Po Hočevarjevem mnenju je treba poiskati bolj aktivne oblike finančne vzdržnosti. V izjavi finančnega ministra Mramorja izjavi, da so zahteve o izredni uskladitvi pokojnin v sedanjih razmerah nesprejemljive, pa je Hočevar zaznal nekaj cinizma.
“Kot da bi užival v tem, da so pogoji slabi in da državljanom, predvsem upokojencem, ne moremo zagotovi boljših življenjskih pogojev,” je dodal Hočevar. Tak pristop in takojšnja odklonitev brez kakršnekoli razprave ali koalicijskega usklajevanja za Hočevarja nista primerna. “Zlasti zato, ker je na njegovi strani manj argumentov kot na strani tistih, ki se z uskladitvijo strinjajo,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD.
Kar pa se tiče pobud in zahtev za izplačilo regresa upokojencem, smo Socialni demokrati mnenja, da je potrebno pri tem preučiti vse finančne posledice in realne zmožnosti državne blagajne, pri čemer sami podpiramo, da bi se našla rešitev tudi za odmrznitev dodatka za upokojence, kot se je že našla rešitev za druge skupine, npr. javne uslužbence. V SD nam gre predvsem za to, da je breme varčevanja enakomerno razporejeno na vse skupine prebivalstva, tako zaposlene, mlade kot upokojence.
Glavni tajnik SD Levanič med konferenco PES v Londonu z vodjo britanskih Laburistov Corbynom o krepitvi evropske levice
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićGlavni tajnik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Levanič se v Londonu udeležuje konference generalnih sekretarjev strank v okviru stranke Evropskih Socialistov in Demokratov (PES). Med drugim se je Levanič srečal tudi s predsednikom britanskih Laburistov Jeremyjem Corbynom in predsednikom PES Sergejem Stanishevim ter ju ob tej priložnosti povabil na obisk v Slovenijo, kjer bomo letos v mesecu maju obeleževali 120-letnico strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem in Dan stranke SD.
Na konferenci generalnih sekretarjev v okviru stranke PES je razprava potekala o krepitvi evropske socialne demokracije s ključnim sporočilom, da smo lahko evropski socialdemokrati samo enotni tudi močnejši, povezuje pa naj nas skupno prizadevanje za večjo socialno pravičnost, boj za človekove pravice, strpnost, solidarnost, dostojno delo, enakost, predvsem pa prizadevanje za družbo, kjer bosta znanje in zdravstvo dostopna vsakomur. “Krepitev mednarodnih stikov stranke SD s sestrskimi strankami po vsem svetu in sodelovanje pri izmenjavi dobrih praks, je zelo pomembno, saj verjamemo, da bomo tako lažje kos izzivom, ki so pred levico v prihodnjih letih,” je poudaril Levanič med razpravo na konferenci PES v Londonu.
Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.
Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:
Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.
Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …
A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.
Spoštovani.
»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.
V zvezi z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:
– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.
– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.
S spoštovanjem,
Matjaž Nemec
poslanec SD
Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićS poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.
Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:
Jan Škoberne:
Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.
Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.
Miro Cerar:
Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.
Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.
Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.
Jan Škoberne:
Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.
Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev. Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.
Miro Cerar:
Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.
Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih mesecih, da bomo na nek način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.
Delovni obisk ministrice Kopač Mrak v Moskvi posvečen postavitvi spomenika vsem padlim ruskim in sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je minuli konec tedna mudila na dvodnevnem delovnem obisku v Ruski federaciji. Ministrica Kopač Mrak je vodila slovensko delegacijo projektne skupine za postavitev spomenika vsem ruskim vojakom, ki so umrli v obeh vojnah na ozemlju Republike Slovenije. Slovenska in ruska projektna skupina, ki sta jo vodila ministrica dr. Anja Kopač Mrak in ruski minister Nikolaj Nikiforov, je potrdila lokacijo in spomenik. Lokacija spomenika bo na Ljubljanskih Žalah, spomenik bodo sestavljali stebri, na vrhu stebrov bodo žerjavi. Projektna skupina se je strinjala, da bodo visoki skupaj največ pet metrov. Ruski strani se s postavitvijo spomenika mudi, saj si želi, da bi bil spomenik postavljen do 100. obletnice Ruske kapelice na Vršiču, konec letošnjega julija.
Med obiskom v Moskvi je ministrica Anja Kopač Mrak skupaj slovenskim veleposlanikom v Ruski federaciji Primožem Šeligom odprla tudi spominsko sobo pionirja vesoljskih poletov slovenskega rodu Hermana Potočnika Noordunga. Odprtje je sovpadlo z zgodovinsko prelomnico, saj letos mineva 55 let od prvega poleta ruskega kozmonavta Jurija Gagarina v vesolje. Šeligo je na odprtju poudaril, da se po zaslugi Dragana Živadinova, Mihe Turšiča in Dunje Zupančič, ki z unikatnim spojem raziskovalne umetnosti in znanosti v okviru Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) skrbijo za kulturalizacijo vesolja, veliko bolje zavedamo, da je Herman Potočnik s svojo znamenito knjigo Problem vožnje po vesolju slovenski narod že leta 1928 vpisal na zemljevid vesoljskih poletov in tehnologij.
Ministrica Kopač Mrak je na otvoritvi predstavila Potočnikovo delo. Po njenih besedah se poznavalci zavedajo, da je Noordung davno pred prvim poletom in osvajanjem vesolja sanjal in natančno snoval bivanje v vesolju. Prav njegovo vizionarstvo in pionirstvo je tlakovalo pot razvoju poletov in bivanja v vesolju. Ministrica Kopač Mrak in veleposlanik Šeligo sta se zahvalila ustvarjalcem, da ohranjajo spomin na pionirja astronavtike in se borijo za njegov prostor: “S tem vse nas opominjate tudi na sanje, ki so, četudi se zdijo nemogoče, mogoče. Ker, če je zmogel Herman Potočnik Noordung, ki je sprva požel čudenje nad snovanjem vožnje po vesolju, zmoremo tudi ostali snovati, kar se drugim zdi nemogoče, in tudi ostali zmoremo misliti in videti dlje.”
Ksevt so pred leti postavili v Vitanju, iz katerega izhaja Potočnikov rod. Z odprtjem spominske sobe v Moskvi so uspeli Noordungove ideje in spomine prenesti v svet. Odprtja so se udeležili visoki predstavniki Ruske federacije. Med njimi Baturin, ki je Živadinovu in Turšiču podelil častno priznanje Ruske akademije kozmonavtike K. E. Cilkovskega za velike uspehe v kulturalizaciji vesolja in popularizaciji kozmonavtike, tako v sklopu Ksevta kot tudi poprej.