Na prizorišču bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih je v soboto, 9. januarja, potekala spominska komemoracija Osankarica 2016, s katero so zaznamovali 73. obletnico padca 1. bataljona Pohorskega odreda. Spominske slovesnosti so se ob predsedniku republike Borutu Pahorju in slavnostni govornici, ministrici za obrambo Andreji Katič, udeležili tudi predsednik SD in podpredsednik Vlade RS Dejan Židan, podpredsednica DZ Bojana Muršič, poslanec SD Matjaž Nemec in številni župani iz vrst SD, borke in borci NOB ter predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru najprej nanizala nekaj zgodovinskih dejstev o Pohorskem bataljonu in se ob tem zahvalila vsem borkam in borcem, ki so se borili za domovino. Kot je dejala, je bila zadnja bitka 69 bork in borcev Pohorskega bataljona velika moralna spodbuda v boju proti okupatorju, njihov poslednji boj pa je dobil legendarne razsežnosti. Po oceni ministrice Andreje Katič je letošnja slovesnost dragocena, saj nas spominja na dogodke iz naše zgodovine, obenem pa je priložnost, da se vprašamo, ali se dovolj zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so v preteklih vojnah umirali za nas. “Da danes živimo v miru, je privilegij in prvi pogoj za kakovostno življenje, vendar mir in varnost nista samoumevna,” je poudarila ministrica za obrambo. “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati, za njeno ohranjanje pa moramo biti kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni,” je poudarila ministrica Katič.
Govor obrambne ministrice Andreje Katič v celoti:
Spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovani podpredsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovana kolegica ministrica, spoštovani župan in podžupana Občine Slovenska Bistrica, spoštovani borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, spoštovani predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, spoštovani predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij, spoštovani svojci padlih, spoštovani pohodniki!
Na tem kraju, kjer so izgubili življenje borke in borci legendarnega Pohorskega bataljona, bi se najprej rada poklonila njihovemu spominu. Rada bi se zahvalila tudi vsem vam, spoštovani borke in borci, za vse, kar ste storili za nas in našo domovino. Hvala vam!
Pohorski bataljon so sestavljali borci in borke Savinjskega odreda oz. Kranjčevega bataljona, Šaleške in Savinjske čete, Ruške čete. Od svoje formalne ustanovitve v septembru 1942 je Pohorski bataljon bil boje z okupatorjem. Nemci in njihove sile so zaradi akcij bataljona izpeljali več hajk, ki niso bile uspešne. Stopnjevali so nasilje nad prebivalstvom. Jih množično zapirali. Streljali so talce. Zastraševali. A pogumnega odpora proti okupatorju niso zatrli! Pohorski bataljon se je boril do svojega bridkega konca 8. januarja 1943. Poslednjo bitko je bil s številčno premočnim sovražnikom, ki je štel okoli 2000 mož, z močno oborožitvijo. V junaškem boju je padlo vseh 69 bork in borcev – mož, žena in otrok. Zraven Šarha so padli njegovi trije sinovi, šestnajst, štirinajst in dvanajst letni fantje. Edinega preživelega partizana je okupator ranjenega odpeljali v zapor in ga kasneje ustrelili. A veličastna poslednja borba Pohorskega bataljona je bila še dodatna moralna spodbuda v nadaljnjih bojih proti okupatorju. Poslednji boj je v ljudski pripovedi dobil legendarne razsežnosti. Osvobodilnega gibanja na Štajerskem okupator ni uspel uničiti!
Dogodki, druženja, kot je današnje, so pravzaprav – neprecenljivi. Sploh dandanes, v teh časih, ko imamo dostikrat občutek, da nekateri živijo le zato, da iščejo tisto, kar nas razdvaja, kar med nas vnaša nemir, prepir, nezadovoljstvo. To so ljudje, ki ne zmorejo spoštovanja, ki ne poznajo hvaležnosti, ki ne vedo, kaj so prave vrednote. Ljudje, ki v sebi nosijo jezo in sovraštvo. Ostro in odločno oporekam vsakemu, ki meni, da dogodki, kakršen je današnji, ne sodijo v današnji čas, ki jih želi označiti za preživele in jih pomesti na smetišče zgodovine. Nikoli ne smejo utoniti v pozabo! Res, minila so leta. Minila so leta od smrti številnih borcev in bork, njihovih sorodnikov, somišljenikov, prijateljev. Se danes še dovolj dobro zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so – v minulih vojnah – umirali za nas? Slovenski narodni heroj in pesnik Karel Destovnik Kajuh je pred več kot sedemdesetimi leti zapisal: »Kdaj, ah kdaj, prišel bo čas, ko ne bo več vojn pri nas, ko drugačen bo sveta obraz?«
Danes, leta 2016, v Sloveniji živimo v miru. To je velik privilegij. In prvi pogoj za kakovostno življenje vsakega posameznika in družbe kot celote. Mir in varnost pa nista samoumevna. Tu na Osankarici, preliti s krvjo partizanskih bork in borcev, lahko vsi, ki vojnega gorja nismo doživeli, le slutimo, kako težka je bila pot našega naroda do svobode. In do tega, da smo kljub grozovitemu raznarodovalnemu pritisku uspeli ohraniti našo narodno identiteto, naš jezik in kulturo. Naša domovina – suverena in samostojna Republika Slovenija – je danes varna država. To lahko trdimo. Ob tem pa se vsi, ki delujemo v nacionalno-varnostnem sistemu, močno zavedamo, da je varnost tudi zelo spremenljiva dobrina. Da je vrednota, za katero si je potrebno neprestano prizadevati. Ter, da moramo biti za njeno ohranjanje kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni. Kajuhov up, da bo – obraz sveta nekoč drugačen, je, kot se zdi, – večni up. Grozote prve in druge svetovne vojne, katere konca naš pesnik ni dočakal, so opustošile svet in človeštvo.
Mednarodna skupnost je v doseganje miru in boljšega, složnejšega sveta vložila ogromno naporov. Kljub vsemu – pa svet žal – tudi danes še vedno ni imun za prekomeren pritisk kapitalskih interesov, za zlo, za vojne, za trpljenje civilistov – za trpljenje tistih najranljivejših: starejših, mater in otrok. Tudi podoba Evrope, ki je v zadnjem stoletju prehodila pot – od bolečih medsebojnih nasprotij do združitve – v Evropski uniji, se spreminja. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Na velikem delu naših meja se že od jeseni soočamo z valom beguncev in migrantov. Med njimi so ljudje, ki jim ni dano živeti v svobodi ter si želijo zgolj miru in znosnih razmer za življenje. In morda so med njimi tudi ljudje, ki so se priključili migrantskemu valu zaradi drugih razlogov. Kar zadeva obrambni resor, lahko z vso odgovornostjo povem, da dan za dnem Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska z ramo ob rami s slovensko Policijo storijo vse, da skupaj z drugimi deležniki in humanitarnimi organizacijami tem ljudem nudimo čim dostojnejšo in človeka vredno oskrbo ob prehajanju ozemlja naše države. Seveda ne moremo tajiti, da pri soočanju s temi izzivi pogrešamo večjo angažiranost evropskih voditeljev. Slovenija je najmanjša država na poti beguncev in migrantov do želenih držav. Naše zmožnosti so omejene. In ne moremo ponuditi vseh rešitev. Kljub temu se kot ministrica za obrambo zavedam, da lahko varnost in mir zagotavljamo le v tesnem sodelovanju z drugimi državami. Tako s pomočjo dobrih odnosov v okviru Evropske unije, zveze Nato in prek dvostranskih odnosov.
Seveda pa je nujno, da se v prvi vrsti zanašamo na lastne sile ter da zaupamo svoji presoji, še posebej, ko gre za uresničevanje naših lastnih interesov! Treba pa se je zavedati, da varnostnim grožnjam in konfliktom na kriznih žariščih po svetu, ki se žal še vedno razraščajo v vojne, lahko kljubujemo le v trdnem zavezništvu z drugimi državami. Tudi partizanke in partizani ste se zavedali potrebe po sodelovanju s svobodoljubnimi zavezniškimi narodi, ki so se prav tako ostro uprli nacizmu in fašizmu. Zavezniki so priznali legitimnost našemu narodnoosvobodilnemu boju. Borke in borci pa ste s tem odnosom tudi ustvarjali dragoceno podlago za diplomatske odnose za čas po koncu vojne. Danes smo v zadregi, svet še ni drugačen oziroma tak, kot bi si ga želeli. Tudi zato, pa ne moremo in ne smemo biti v nikakršni dilemi, ali je pravi čas za domoljubje in za samozavest. Za to je vedno pravi čas!
V teh dneh nas Slovence povezujejo, navdihujejo in razveseljujejo naši športniki. Vsakič znova kažejo, kako zelo uspešni so. Kljub temu, da prihajajo iz majhne države. Borijo se do konca. Nanje smo neizmerno ponosni. In so nam navdih. Od njih se lahko ogromno naučimo. Pa se bomo? Kaj nam torej sporočajo naši športni junaki? Ne le trdo delo in odrekanje, ki sta vsekakor nujna in pomembna, vendar tudi ali predvsem – samozavest, ponos, zaupanje, ekipni duh, skupni cilji in močna želja! Z njimi se tlakuje pot do velikih uspehov; to so stopnice, ki nas peljejo navzgor, na vrh. Zmage ne prinesejo številčnost, velikost in moč, ampak značaj, srčnost, neustrašnost in predanost. Lastnosti, ki so bile lastne našim prednikom, našim rojakom, junakom naše preteklosti, ki se jih spominjamo. Prepričana sem, da so nam lastne te vrednote tudi danes. Prepričana sem, da smo lahko tudi na drugih področjih tako uspešni. Ter, da moramo s takim zagonom, kot ga imajo naši športniki, razvijati vse naše dejavnosti. Če kje, potem se v športu ni mogoče skrivati za dosežki drugih. Ni mogoče biti povprečen. Preskočeni metri in odmerjen čas v stotinkah sekund so pravičen razsodnik. Zato menim, da je tudi na drugih področjih – morda še bolj kot doslej – treba zasledovati podobna merila. Dati veljavo človeškemu znanju. Delu in prizadevnosti. Dajati priložnost ljudem, ki vidijo dlje. In so za to pripravljeni trdo delati. Ter jih povezovati med seboj.
Spoštovani!
Tukaj, na partizanskem Pohorju, na mestu tragičnega konca Pohorskega bataljona – bataljona, ki je prispeval k temu, da Spodnja Štajerska, kljub premočrtni nameri okupatorja ni bila nikoli priključena tretjemu rajhu, čutim veliko spoštovanje. Veliko spoštovanje do slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Spoštovanje do odločitve za boj proti nacizmu in fašizmu. Do odločitve, ki je peljala k temu, da je naš narod obstal, ohranil svojo identiteto in se lahko naprej razvijal. Ki je peljala k temu, da smo v okviru nekdanje skupne domovine zaživeli v svobodi in socialno pravičnejši družbi. In k temu, da smo kot narod, okrepljen v svoji državotvorni zavesti, lahko pozneje tudi v polnosti uresničili – svoji – samostojnost in suverenost. Zato je več kot prav, da narodnoosvobodilni partizanski boj z vso srčnostjo spoštujemo. Trdno sem prepričana, da to spoštovanje delim z mnogimi. Zato vam zagotavljam, da bomo odločno storili vse, kar je v naši moči, da se v javnosti pomen tega boja ne bo zmanjševal in oskrunjal. Da bomo ohranili dostojanstven spomin na to junaško obdobje naše zgodovine ter ga prenašali na mlajše generacije.
Na tem žalostnem mestu, kjer se zavedamo tragične smrti narodnega heroja Alfonza Šarha – Iztoka, njegovih sinov ter vseh drugih pokončnih bork in borcev Pohorskega bataljona, čutim tudi veliko odgovornost. Odgovornost za to, da bomo 25-letnico samostojne in suverene Republike Slovenije lahko pričakali s čim boljšimi rezultati. Vsi gospodarski kazalci kažejo, da smo, kar zadeva težave, s katerimi smo se kot država soočali v zadnjih letih, na dobri poti. Želimo si in prizadevamo si, da bi to rast čutili vsi. Da bi se vsi v Sloveniji zares počutili doma! Kajti verjamem, da je zadovoljstvo med ljudmi eden od temeljnih pogojev za vsestransko uspešno družbo. Od vas, spoštovani borke in borci, se lahko učimo trdoživosti in neomajne vztrajnosti. Od vas lahko črpamo pogum za doseganje naših skupnih ciljev – za mir, varnost in blaginjo naše države. Hvala vam za vse to! Karel Destovnik Kajuh je tudi dejal: »Ne klonimo, tovariši.« Ob spoštovanju do naše zgodovine ter zaupanju v uporniški in v samoiniciativni značaj našega naroda smemo in moramo verjeti, da bomo zmagali tudi pri soočanju z izzivi današnjega časa!
Slava vsem padlim za domovino!
Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.
“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,
prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.
Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.
Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.
Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.
Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.
Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:
ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”
Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov
Tanja Fajon: “Kdo bo v Evropi nosil odgovornost, če razpade Schengen?”
/in EU, Novice /by Denis SarkićEvropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ukrepih Evropske unije za reševanje begunske in migrantske krize. Evropska poslanka in podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon je v razpravi ostro kritizirala evropske vlade, ki ne pomagajo pri iskanju skupnih rešitev za ublažitev pritiska na zunanjih mejah Evropske unije, porazdelitvi bremena med državami članicami in dodelitvi finančnih sredstev za pomoč pri ustavljanju vojn in revščine na drugih celinah.
V razpravi je opozorila, da “Evropska unija že leta drvi iz krize v krizo. Rešujemo eno, pride nova. Po vrhu Unije decembra tudi približno nisem optimistična, ko govorimo o reševanju razmer z begunci in migranti. Težave imamo povsod, pri premeščanju beguncev, vračanju, varnosti na mejah, sodelovanju s Turčijo. Decembra sem na tem mestu voditelje pozvala, naj obranijo schengen. Naj izvajajo sprejete ukrepe. Medtem so nastale nove ograje, nove mejne kontrole, naraščajo nacionalistična retorika, nestrpnost, ksenofobija. V moji državi, Sloveniji, tako kot drugod, ljudi skrbi, skrbi jih, da nas je evropska solidarnost pustila na cedilu. Skrbi nas, kaj bo prinesla pomlad – na tisoče novih obupanih prišlekov po balkanski poti, ki jih bomo prisiljeni ustaviti z ograjami? Potrebujemo ukrepe, ki bodo delovali!”, je bila kritična Fajonova.
“Pred tremi leti je Unija dobila Nobelovo nagrado za mir. To mora ostati naša temeljna motivacija za povezovanje. Uveljavljanje demokracije in človekovih pravic doma in v svetu. Evropa mora obdržati humanitarni obraz, obenem pa moramo večje napore usmeriti tja, kjer danes divjajo vojne in revščina. Dejstvo je, da se nobena država z izzivi migracij in terorizma ne bo mogla spopadati sama. Da, moramo biti realisti, pesimizem nas ne bo pripeljal do rezultatov. Da, moramo ravnati enotno! In ne z egoizmi, z nacionalistično, celo radikalno retoriko. A morda moramo tudi manj govoriti in se več dogovoriti, manj obljubljati in več ukrepati. Smo v težki situaciji. In sramota je, da tedne in tedne ponavljamo enake stvari, medtem pa razpadajo vrednote Evrope. Da. Politični samomor. Ampak kdo bo nosil odgovornost?”
Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon se je v zaključku nastopa pridružila pozivu nekaterih kolegov k izrednemu vrhu EU in dodala, da, “če skupnih rešitev ne bo, se bojim, da tudi Unije ne bo.”
Židan: “Pristojnost premierja je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve nosi odgovornost.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsednik SD in minister mag. Dejan Židan je danes vnovič spomnil na odgovornost premierja dr. Mira Cerarja, ki v ponedeljek ni sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja. “Pristojnost predsednika vlade je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve tudi nosi odgovornost, pri tem pa je pomembno, da vedno uporablja enaka merila,” je poudaril predsednik SD Židan.
Kaj meni glede te odločitve, bo premierju, kot pravi Židan, povedal na štiri oči. Mramor ima sicer po Židanovih ocenah pokazati marsikaj uspešnega, a številke, s katerimi se vlada pogosto pohvali, niso le njena zasluga. Predsednik SD Židan je v izjavi novinarjem ponovno podprl odločitev finančnega ministra Mramorja, da je zaradi nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost v času, ko je bil dekan Ekonomske fakultete, ponudil svoj odstop, se opravičil ter napovedal vrnitev celotnega zneska.
Cerar je namreč v ponedeljek na novinarski konferenci ocenil, da bi Mramorjev odstop lahko škodoval interesom Slovenije in izpostavil Mramorjevo delo in njegove zasluge za dobre gospodarske ter druge kazalce Slovenije. Židan ob tem sicer ocenjuje, da ima Mramor v tem mandatu pokazati marsikatero uspešno potezo, a ob tem opozarja, da so globalne številke, s katerimi se ta vlada pogosto pohvali, posledica tudi dela vlade premierke Alenke Bratušek.
V javnosti naj bi se sicer pojavili tudi nekateri pozivi članov stranke na spletnih omrežjih, da bi SD zaradi takšnih Cerarjevih odločitev, kot je bila glede Mramorja, morala zapustiti koalicijo. Socialni demokrati po trditvah predsednika Židana ne bomo delovali tako, da bi ogrožali koalicijo, saj se zavedamo, da Slovenija potrebuje predvsem mir, da odgovori na nekatere pomembne izzive. “SD bo še naprej neke vrste steber stabilnosti, imamo težka odprta vprašanja,” je dejal. Ne gre le za migrante, kjer se položaj po Židanovih ocenah ne izboljšuje, pač pa tudi za to, da se ohlajajo nekatera pomembna tuja gospodarstva s katerimi imajo slovenska podjetja močno povezavo. Tudi na področju gospodarske aktivnosti tako ni nujno nadaljevanje dobrih trendov, opozarja Židan in dodaja, da moramo biti kot država pripravljeni.
Premier se je novinarski konferenci obregnil tudi ob glasovanje na seji odbora DZ o zakonu o gospodarjenju z gozdovi, ko sta koalicijski SD in DeSUS enega ključnih dopolnil sprejeli skupaj z opozicijskima SDS in ZL, brez SMC. “Jaz bi se vprašal, zakaj nastajajo neke nenaravne koalicije pri državnih gozdovih, ko se stranki, ki jo vodita Dejan Židan in Janez Janša povežeta, tako da bosta varovali neke stare zgodbe na področju gozdov,” je med drugim dejal Cerar. Židan je na to odgovoril z vsebinskimi razlogi, zaradi katerih so v takšni sestavi podprli in sprejeli dopolnilo, ki določa, kdo bo upravljal s podjetjem za gospodarjenje z gozdovi. “Obstaja načelna koalicija, da se mora dosedanji tajkunski sistem, ki je veljal 20 let, končati,” je pojasnil minister Židan.
Predsednik SD konkretno ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali pričakuje rekonstrukcijo vlade, pač pa pričakuje, da se bo predsednik vlade poglobil v poročila ministrstev. “Odprti moramo biti za vse,” je dejal in dodal, da se mora glede možnega izboljšanja ministrske ekipe opredeliti premier. A ministri SD po Židanovih ocenah delajo dobro. Predsednik SD je odgovoril tudi na premierjeve ugotovitve glede rušenja vlade. Na novinarsko vprašanje, ali se vračajo strici iz ozadja, Židan, kot pravi, ne ve. Si pa kot koalicijski partner Židan želi, da odprte zadeve vlada hitro rešuje. “V SD si želimo, da ima predsednik vlade enaka merila pri presojanju ministrov,” je zaključil Židan.
Minister Židan v Berlinu o kmetijstvu in podeželju v obdobju urbanizacije
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićV okviru 81. mednarodnega sejma prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden«, sta v Berlinu potekala 8. globalni forum za prehrano in kmetijstvo in 7. berlinski Vrh kmetijskih ministrov z vsega sveta. Vodilna tema razprave obeh je povezana s sloganom foruma »Kako nahraniti mesta? Kmetijstvo in podeželje v obdobju urbanizacije«. Vrha se je udeležilo okoli 70 ministrov in drugih visokih predstavnikov držav iz vsega sveta. Na obeh dogodkih je Slovenijo zastopal kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki se je ob koncu svojega obiska v Berlinu srečal tudi s tu živečimi Slovenci.
Minister Dejan Židan je drugi dan obiska v Nemčiji začel s srečanjem z ministrico za kmetijstvo Srbije Snežano Bogosavljević Bošković. Minister in ministrica sta pregledala dosedanje sodelovanje na področju kmetijstva in poglede na aktualno dogajanje na področju prehranskega sektorja. Srbska ministrica je slovenskega ministra tudi povabila na obisk v Srbijo, kjer bi še poglobili tradicionalno dobro sodelovanje med državama.
Vodilna tema Globalnega foruma za kmetijstvo in prehrano je bila vprašanje, kako nahraniti naša mesta ter vprašanje kmetijstva in kmetijskih površin v dobi urbanizacije. Poudarili so, da je potrebno podeželje pripeljati v mesto, mesto pa mora razumeti in sprejeti podeželje. Posebej so izpostavili pomen kratkih verig tudi v mestih ter potrebo po še večji zaščiti kmetijskih zemljišč. Forum je bil tudi izhodišče za popoldansko razpravo na 7. berlinskem Vrhu kmetijskih ministrov. Na njem so ministri in visoki predstavnikov držav iz celega sveta odprli razpravo, osredotočeno na vprašanje, kako zagotoviti dovolj hrane in učinkovite prehranske sisteme za naraščajoča mesta.
Urbanizacija je eden ključnih izzivov prihodnosti. V mestih živi danes okoli 3,5 milijard globalnega prebivalstva. Do leta 2050 se predvideva, da bo to število naraslo na 6 milijard ali več kot 70 % svetovnega prebivalstva. Zato urbanizacija predstavlja izziv tako za razvoj mest, kot tudi za razvoj podeželja. Kako zagotoviti dostop do kakovostne hrane za naraščajoče mestno prebivalstvo in kakšen prehranski sistem je za to potreben, je pomembno vprašanje, ki je del širšega načrtovanja razvoja in upravljanja mest. Je tudi vprašanje, ki vpliva na kmetijstvo, podeželje in upravljanje omejenih naravnih virov.
V Sloveniji se izziva naraščajočih mest in v okviru tega procesa že skrbimo za trajnostno upravljanje naravnih virov in za varstvo kmetijskih zemljišč in voda. V Sloveniji smo bili zaradi pritiska urbanizacije v zadnjih desetletjih priče pozidavi kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom. Zato z zakonodajo s področja varstva kmetijskih zemljišč, z ukrepi agromelioracij in odpravo zaraščenosti kmetijskih zemljišč ter z izboljšanjem posestne in velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, spodbujanjem namakanja ter z drugimi ukrepi skrbimo za ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter na ta način prispevamo k prehranski varnosti, ob hkratni skrbi za okolje in za zagotavljanje prehranske varnosti za obdobja ekonomskih kriz.
S svojo kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, katere pomemben del je tudi spodbujanje lokalne samooskrbe in kratkih preskrbnih verig, Slovenija skrbi za zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano za vse. Razprava 8. berlinskega Vrha je vodila v sprejetje konkretnih političnih sporočil v obliki sklepnega sporočila ministrov, ki predstavlja prispevek k mednarodni razpravi o kmetijski politiki.
Minister Židan je ob koncu obiska v Nemčiji obiskal tudi Slovence ki živijo v Berlinu. Sicer pa bo mednarodni sejem prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden« v Berlinu, z razstavnim prostorom Slovenije odprt do 24. januarja.
Židan: Z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi bomo pomagali domači lesno-predelovalni industriji
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićOdbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje “Slovenski državni gozdovi” za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da je koalicija zakon na odboru podprla, nad njim pa bo bdela vlada. Da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, je zapisano v predlogu zakona, ki ga je DZ prejel v obravnavo oktobra lani.
Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih so na predlog SD na odboru določili, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. Nadzorni svet novega podjetja bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala opozicija. S predstavnikom opozicije v nadzornem svetu se je strinjal tudi kmetijski minister Dejan Židan. “To pomeni najbolj trdo obliko nadzora,” je dejal resorni minister iz vrst SD. “Tudi naša država na tem področju potrebuje moderen zakon, kot ga že imajo nekatere države EU, Slovenija pa mora z državnimi gozdovi začeti upravljati na učinkovit in transparenten način,” je dodal Židan.
Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Tega so člani odbora zapisali v zakonsko besedilo, potem ko jim je tako svetoval minister Židan. Strokovni svet bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti. Odbor je kar precej časa posvetil tudi razpravi o tem, kje naj bo sedež novega podjetja. Takšne določbe sicer sodijo v statut podjetja, a kljub temu, da so nekateri poslanci menili, da jih je treba urediti že z zakonom, tega določila v zakonu še niso sprejeli.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan tudi zato, ker je v koalicijski pogodbi jasno zapisan pomen gozdno-lesne verige, v nadaljevanju sprejemanja zakona v DZ pričakuje predvsem skupno delovanje koalicije v korist novemu sistemu upravljanja z državnimi gozdovi. “Verjamem, da bomo z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi naredili korak naprej in pomagali domači lesno-predelovalni industriji,” je izpostavil minister Židan v izjavi za medije po seji odbora DZ. Po njegovih besedah je pomembno, da so na odboru odpravili pomislek SMC, ki se je nanašal na mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi s členom, ki določa upravljanje podjetja. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da bo nad podjetjem bdela vlada.
“Današnja obrazložitev, zakaj je država preko vlade skupščina podjetja, je namreč zadovoljila zakonodajno-pravno službo DZ,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan. Preko vlade se po njegovih besedah lažje zasledujejo tudi drugi interesi, denimo kmetijski in okoljski, ne le ekonomski učinek, kar bi se lahko zgodilo, če bi s podjetjem Slovenski državni gozdovi upravljal SDH. Podobno je na seji odbora DZ opozoril tudi poslanec SD Janko Veber, ki je pojasnil, da življenjski cikel gozda traja 60 do 70 let in če bi prevladali kapitalski interesi, bi bilo lahko gospodarjenje z njim podrejeno kratkoročnim interesom.
Kot je dejal minister Židan v zaključku izjave za medije, se sam ne počuti zmagovalec, pač pa precej utrujen, saj je bilo pri zakonu veliko usklajevanj, precej dela pa jih še čaka v nadaljevanju. A kot zagotavlja minister Židan, bodo naredili vse za to, da dokažejo, da gre za državno podjetje, ki ni v lasti ene stranke ali vlade, ampak bo ključni cilj podjetja to, da bo bolje upravljal z državnimi gozdovi, kot to npr. že počnejo v Avstriji in na Bavarskem, in bo od tega imela korist tudi domača lesno-predelovalna industrija. Minister Židan je še poudaril, da so pri zakonu izglasovali tudi merila delovanja, v nadzornem svetu pa bodo morali biti strokovnjaki. Ker jih bo imenovala vlada, po njegovem mnenju ne bo bežanja pred odgovornostjo.
Več informacij o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in podporo le-temu si lahko preberete na povezavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://skrci.me/kARf8
Obrambna ministrica Katič na Siciliji obiskala posadko ladje Triglav in izrekla pohvale za dosedanje opravljeno delo
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićObrambna ministrica Andreja Katič in premier Miro Cerar sta obiskala posadko večnamenske bojne ladje Triglav, ki od sredine oktobra uspešno sodeluje v pomorski operaciji EU Sophia. Ministrica Katič je pohvalila posadko, ki po njenih besedah odlično opravlja svoje delo. Triglav je zasidran v pomorski bazi Augusta na Siciliji, kjer je tudi njeno izhodišče za opravljanje nalog v južnem delu osrednjega Sredozemlja v okviru operacije proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. Katičeva je pohvalila posadko Triglava, ki je doslej rešila številna življenja beguncev in migrantov. Izrazila je tudi zadovoljstvo, ker je vzdušje med pripadniki dobro in ker se zavedajo, da opravljajo dobro delo in s tem širijo ugled Slovenske vojske doma in v svetu.
Vlada je minuli teden ladji Triglav mandat podaljšala še za šest tednov, do sredine marca, zaradi kadrovskih omejitev in omejenih drugih virov pa po besedah Katičeve zaenkrat ne načrtujejo, da bi se ladja letos znova odpravila na misijo. “Kaj bo v letu 2017, pa bomo videli glede na razvoj dogodkov,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Kot je še dejala ministrica Katič, sodelovanje slovenske ladje zelo cenijo, tudi zato, ker bo ostala dlje in zapolnila vrzel, ki je nastala z umikom nekaterih drugih držav iz operacije. Poročnik bojne ladje Andrej Pečar, ki je premierju in obrambni ministrici predstavil dosedanje delo, naloge, poslanstvo in situacijo v območju delovanja, je ocenil, da je posadka dobro pripravljena. Zagotovil je, da bodo kljub podaljšanju mandata še naprej profesionalno opravljali svoje delo.
Ladja Triglav s 37-člansko posadko v operaciji Sophia sodeluje od 19. oktobra lani, doslej pa je uspešno izvedla šest akcij iskanja in reševanja na morju, pri čemer je rešila več kot 700 ilegalnih migrantov ter uničila pet plovil. Zadnjo uspešno akcijo je izvedla v ponedeljek, ko je s špansko fregato rešila 130 ljudi z dveh gumijastih čolnov. Sophia je druga faza mednarodne vojaške pomorske operacije EU Eunavfor Med proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. V prvi fazi so zbirali obveščevalne podatke oziroma pregledali delovanje mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi v osrednjem južnem Sredozemlju. Druga faza operacije, ki se je začela oktobra lani, je ime dobila po somalijski deklici, ki se je rodila na eni od ladij v operaciji. Z njo se je začel tudi dejanski boj proti tihotapcem, saj sodelujoče države z osebjem, ladjami in letali tudi v mednarodnih vodah uničujejo in zasegajo ladje tihotapcev. Operacija ima tudi mandat VS ZN.
Predsednik SD Židan: Če ne bo enotnega pristopa EU glede migrantov, moramo ukrepati kot Nemčija in Avstrija
/in EU, Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan meni, da se je še naprej treba skušati dogovoriti za enoten pristop evropskih držav do migrantskega vprašanja, saj do tega doslej na učinkovit način nismo prišli. “Če tega ne bo, moramo voditi povsem enake ukrepe kot Nemčija ali Avstrija,” je dejal Židan. Na novinarsko vprašanje, ali gre za zavračanje beguncev na meji, je Židan ponovno poudaril, da moramo sprejeti enake ukrepe. “Za razliko od Nemcev, ki imajo očitno rezerve, da lahko sprejmejo 300.000 ali več ljudi na leto, majhna Slovenija take kapacitete nima. To je treba upoštevati in to je morda v tem trenutku eno najpomembnejših vprašanj v državi, s katerim se mora vlada ukvarjati,” je dejal predsednik SD v izjavi medijem ob robu sestanka koalicije.
Opozoril je tudi, da je Nemčija pomembno spremenila vstopno politiko, tudi Avstrija ni več le pri najavah take politike, pač pa jo začenja postopoma tudi sama spreminjati. “Avstrija sprejema to, kar počne Nemčija. Mi pa imamo južno sosedo, kjer dogovori nič ne pomenijo, zato mora Slovenija svojo vlogo odigrati tako kot druge države. To tudi v SD pričakujemo,” je dejal Židan.
Nemčija je namreč na svoji južni meji od novega leta zavrnila in Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan, ki so želeli le prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil. Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.
Han: V SD podpiramo dva kandidata in dve kandidatki za nova viceguvernerja Banke Slovenije
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanci SD so zadovoljni z naborom 16 kandidatov za dve prosti mesti viceguvernerjev Banke Slovenije, vodja poslancev Matjaž Han pa je predsedniku republike Borutu Pahorju na današnjem posvetu dejal, da Socialni demokrati podpiramo štiri – dva kandidata in dve kandidatki. Vsi so, kot je dejal Han, enakovredno dobri, o konkretnih imenih pa ni želel govoriti. Predsednik republike Borut Pahor je danes nadaljeval posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatih za prosti mesti viceguvernerjev Banke Slovenije. Han je po posvetu dejal, da so opravili razgovor z večino kandidatov, najbolj pa so jih prepričali štirje.
“Sedaj je na predsedniku republike, da predlog poda v DZ,” je dejal Han. Vsi štirje kandidati, ki so jih predlagali v SD, so po njegovih besedah kompetentni in dobri, zato verjame, da bosta dva izmed njih prišla tudi v nadaljnji izbor. Za mesti viceguvernerja centralne banke se poteguje 16 kandidatov: poleg obeh trenutnih viceguvernerjev Darka Bohneca in Stanislave Zadravec Caprirolo še Boris Bajt, Andrej Bertoncelj, Marko Bošnjak, Vlasta Brečko, Milan Martin Cvikl, Primož Dolenc, Goran Katušin, Anton Kožar, Ksenija Maver, Miha Mihič, Primož Pinoza, Vida Šeme Hočevar, Jožica Vavpotič Srakar in Alenka Vrhovnik Težak. Predsednik republike lahko izbira med prijavljenimi kandidatkami in kandidati, lahko pa predlaga tudi druge kandidate, čas pa ima najpozneje do petka, 15. januarja 2016.
Ministrica Katič na Osankarici: “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićNa prizorišču bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih je v soboto, 9. januarja, potekala spominska komemoracija Osankarica 2016, s katero so zaznamovali 73. obletnico padca 1. bataljona Pohorskega odreda. Spominske slovesnosti so se ob predsedniku republike Borutu Pahorju in slavnostni govornici, ministrici za obrambo Andreji Katič, udeležili tudi predsednik SD in podpredsednik Vlade RS Dejan Židan, podpredsednica DZ Bojana Muršič, poslanec SD Matjaž Nemec in številni župani iz vrst SD, borke in borci NOB ter predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru najprej nanizala nekaj zgodovinskih dejstev o Pohorskem bataljonu in se ob tem zahvalila vsem borkam in borcem, ki so se borili za domovino. Kot je dejala, je bila zadnja bitka 69 bork in borcev Pohorskega bataljona velika moralna spodbuda v boju proti okupatorju, njihov poslednji boj pa je dobil legendarne razsežnosti. Po oceni ministrice Andreje Katič je letošnja slovesnost dragocena, saj nas spominja na dogodke iz naše zgodovine, obenem pa je priložnost, da se vprašamo, ali se dovolj zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so v preteklih vojnah umirali za nas. “Da danes živimo v miru, je privilegij in prvi pogoj za kakovostno življenje, vendar mir in varnost nista samoumevna,” je poudarila ministrica za obrambo. “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati, za njeno ohranjanje pa moramo biti kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni,” je poudarila ministrica Katič.
Govor obrambne ministrice Andreje Katič v celoti:
Spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovani podpredsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovana kolegica ministrica, spoštovani župan in podžupana Občine Slovenska Bistrica, spoštovani borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, spoštovani predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, spoštovani predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij, spoštovani svojci padlih, spoštovani pohodniki!
Na tem kraju, kjer so izgubili življenje borke in borci legendarnega Pohorskega bataljona, bi se najprej rada poklonila njihovemu spominu. Rada bi se zahvalila tudi vsem vam, spoštovani borke in borci, za vse, kar ste storili za nas in našo domovino. Hvala vam!
Pohorski bataljon so sestavljali borci in borke Savinjskega odreda oz. Kranjčevega bataljona, Šaleške in Savinjske čete, Ruške čete. Od svoje formalne ustanovitve v septembru 1942 je Pohorski bataljon bil boje z okupatorjem. Nemci in njihove sile so zaradi akcij bataljona izpeljali več hajk, ki niso bile uspešne. Stopnjevali so nasilje nad prebivalstvom. Jih množično zapirali. Streljali so talce. Zastraševali. A pogumnega odpora proti okupatorju niso zatrli! Pohorski bataljon se je boril do svojega bridkega konca 8. januarja 1943. Poslednjo bitko je bil s številčno premočnim sovražnikom, ki je štel okoli 2000 mož, z močno oborožitvijo. V junaškem boju je padlo vseh 69 bork in borcev – mož, žena in otrok. Zraven Šarha so padli njegovi trije sinovi, šestnajst, štirinajst in dvanajst letni fantje. Edinega preživelega partizana je okupator ranjenega odpeljali v zapor in ga kasneje ustrelili. A veličastna poslednja borba Pohorskega bataljona je bila še dodatna moralna spodbuda v nadaljnjih bojih proti okupatorju. Poslednji boj je v ljudski pripovedi dobil legendarne razsežnosti. Osvobodilnega gibanja na Štajerskem okupator ni uspel uničiti!
Dogodki, druženja, kot je današnje, so pravzaprav – neprecenljivi. Sploh dandanes, v teh časih, ko imamo dostikrat občutek, da nekateri živijo le zato, da iščejo tisto, kar nas razdvaja, kar med nas vnaša nemir, prepir, nezadovoljstvo. To so ljudje, ki ne zmorejo spoštovanja, ki ne poznajo hvaležnosti, ki ne vedo, kaj so prave vrednote. Ljudje, ki v sebi nosijo jezo in sovraštvo. Ostro in odločno oporekam vsakemu, ki meni, da dogodki, kakršen je današnji, ne sodijo v današnji čas, ki jih želi označiti za preživele in jih pomesti na smetišče zgodovine. Nikoli ne smejo utoniti v pozabo! Res, minila so leta. Minila so leta od smrti številnih borcev in bork, njihovih sorodnikov, somišljenikov, prijateljev. Se danes še dovolj dobro zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so – v minulih vojnah – umirali za nas? Slovenski narodni heroj in pesnik Karel Destovnik Kajuh je pred več kot sedemdesetimi leti zapisal: »Kdaj, ah kdaj, prišel bo čas, ko ne bo več vojn pri nas, ko drugačen bo sveta obraz?«
Danes, leta 2016, v Sloveniji živimo v miru. To je velik privilegij. In prvi pogoj za kakovostno življenje vsakega posameznika in družbe kot celote. Mir in varnost pa nista samoumevna. Tu na Osankarici, preliti s krvjo partizanskih bork in borcev, lahko vsi, ki vojnega gorja nismo doživeli, le slutimo, kako težka je bila pot našega naroda do svobode. In do tega, da smo kljub grozovitemu raznarodovalnemu pritisku uspeli ohraniti našo narodno identiteto, naš jezik in kulturo. Naša domovina – suverena in samostojna Republika Slovenija – je danes varna država. To lahko trdimo. Ob tem pa se vsi, ki delujemo v nacionalno-varnostnem sistemu, močno zavedamo, da je varnost tudi zelo spremenljiva dobrina. Da je vrednota, za katero si je potrebno neprestano prizadevati. Ter, da moramo biti za njeno ohranjanje kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni. Kajuhov up, da bo – obraz sveta nekoč drugačen, je, kot se zdi, – večni up. Grozote prve in druge svetovne vojne, katere konca naš pesnik ni dočakal, so opustošile svet in človeštvo.
Mednarodna skupnost je v doseganje miru in boljšega, složnejšega sveta vložila ogromno naporov. Kljub vsemu – pa svet žal – tudi danes še vedno ni imun za prekomeren pritisk kapitalskih interesov, za zlo, za vojne, za trpljenje civilistov – za trpljenje tistih najranljivejših: starejših, mater in otrok. Tudi podoba Evrope, ki je v zadnjem stoletju prehodila pot – od bolečih medsebojnih nasprotij do združitve – v Evropski uniji, se spreminja. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Na velikem delu naših meja se že od jeseni soočamo z valom beguncev in migrantov. Med njimi so ljudje, ki jim ni dano živeti v svobodi ter si želijo zgolj miru in znosnih razmer za življenje. In morda so med njimi tudi ljudje, ki so se priključili migrantskemu valu zaradi drugih razlogov. Kar zadeva obrambni resor, lahko z vso odgovornostjo povem, da dan za dnem Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska z ramo ob rami s slovensko Policijo storijo vse, da skupaj z drugimi deležniki in humanitarnimi organizacijami tem ljudem nudimo čim dostojnejšo in človeka vredno oskrbo ob prehajanju ozemlja naše države. Seveda ne moremo tajiti, da pri soočanju s temi izzivi pogrešamo večjo angažiranost evropskih voditeljev. Slovenija je najmanjša država na poti beguncev in migrantov do želenih držav. Naše zmožnosti so omejene. In ne moremo ponuditi vseh rešitev. Kljub temu se kot ministrica za obrambo zavedam, da lahko varnost in mir zagotavljamo le v tesnem sodelovanju z drugimi državami. Tako s pomočjo dobrih odnosov v okviru Evropske unije, zveze Nato in prek dvostranskih odnosov.
Seveda pa je nujno, da se v prvi vrsti zanašamo na lastne sile ter da zaupamo svoji presoji, še posebej, ko gre za uresničevanje naših lastnih interesov! Treba pa se je zavedati, da varnostnim grožnjam in konfliktom na kriznih žariščih po svetu, ki se žal še vedno razraščajo v vojne, lahko kljubujemo le v trdnem zavezništvu z drugimi državami. Tudi partizanke in partizani ste se zavedali potrebe po sodelovanju s svobodoljubnimi zavezniškimi narodi, ki so se prav tako ostro uprli nacizmu in fašizmu. Zavezniki so priznali legitimnost našemu narodnoosvobodilnemu boju. Borke in borci pa ste s tem odnosom tudi ustvarjali dragoceno podlago za diplomatske odnose za čas po koncu vojne. Danes smo v zadregi, svet še ni drugačen oziroma tak, kot bi si ga želeli. Tudi zato, pa ne moremo in ne smemo biti v nikakršni dilemi, ali je pravi čas za domoljubje in za samozavest. Za to je vedno pravi čas!
V teh dneh nas Slovence povezujejo, navdihujejo in razveseljujejo naši športniki. Vsakič znova kažejo, kako zelo uspešni so. Kljub temu, da prihajajo iz majhne države. Borijo se do konca. Nanje smo neizmerno ponosni. In so nam navdih. Od njih se lahko ogromno naučimo. Pa se bomo? Kaj nam torej sporočajo naši športni junaki? Ne le trdo delo in odrekanje, ki sta vsekakor nujna in pomembna, vendar tudi ali predvsem – samozavest, ponos, zaupanje, ekipni duh, skupni cilji in močna želja! Z njimi se tlakuje pot do velikih uspehov; to so stopnice, ki nas peljejo navzgor, na vrh. Zmage ne prinesejo številčnost, velikost in moč, ampak značaj, srčnost, neustrašnost in predanost. Lastnosti, ki so bile lastne našim prednikom, našim rojakom, junakom naše preteklosti, ki se jih spominjamo. Prepričana sem, da so nam lastne te vrednote tudi danes. Prepričana sem, da smo lahko tudi na drugih področjih tako uspešni. Ter, da moramo s takim zagonom, kot ga imajo naši športniki, razvijati vse naše dejavnosti. Če kje, potem se v športu ni mogoče skrivati za dosežki drugih. Ni mogoče biti povprečen. Preskočeni metri in odmerjen čas v stotinkah sekund so pravičen razsodnik. Zato menim, da je tudi na drugih področjih – morda še bolj kot doslej – treba zasledovati podobna merila. Dati veljavo človeškemu znanju. Delu in prizadevnosti. Dajati priložnost ljudem, ki vidijo dlje. In so za to pripravljeni trdo delati. Ter jih povezovati med seboj.
Spoštovani!
Tukaj, na partizanskem Pohorju, na mestu tragičnega konca Pohorskega bataljona – bataljona, ki je prispeval k temu, da Spodnja Štajerska, kljub premočrtni nameri okupatorja ni bila nikoli priključena tretjemu rajhu, čutim veliko spoštovanje. Veliko spoštovanje do slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Spoštovanje do odločitve za boj proti nacizmu in fašizmu. Do odločitve, ki je peljala k temu, da je naš narod obstal, ohranil svojo identiteto in se lahko naprej razvijal. Ki je peljala k temu, da smo v okviru nekdanje skupne domovine zaživeli v svobodi in socialno pravičnejši družbi. In k temu, da smo kot narod, okrepljen v svoji državotvorni zavesti, lahko pozneje tudi v polnosti uresničili – svoji – samostojnost in suverenost. Zato je več kot prav, da narodnoosvobodilni partizanski boj z vso srčnostjo spoštujemo. Trdno sem prepričana, da to spoštovanje delim z mnogimi. Zato vam zagotavljam, da bomo odločno storili vse, kar je v naši moči, da se v javnosti pomen tega boja ne bo zmanjševal in oskrunjal. Da bomo ohranili dostojanstven spomin na to junaško obdobje naše zgodovine ter ga prenašali na mlajše generacije.
Na tem žalostnem mestu, kjer se zavedamo tragične smrti narodnega heroja Alfonza Šarha – Iztoka, njegovih sinov ter vseh drugih pokončnih bork in borcev Pohorskega bataljona, čutim tudi veliko odgovornost. Odgovornost za to, da bomo 25-letnico samostojne in suverene Republike Slovenije lahko pričakali s čim boljšimi rezultati. Vsi gospodarski kazalci kažejo, da smo, kar zadeva težave, s katerimi smo se kot država soočali v zadnjih letih, na dobri poti. Želimo si in prizadevamo si, da bi to rast čutili vsi. Da bi se vsi v Sloveniji zares počutili doma! Kajti verjamem, da je zadovoljstvo med ljudmi eden od temeljnih pogojev za vsestransko uspešno družbo. Od vas, spoštovani borke in borci, se lahko učimo trdoživosti in neomajne vztrajnosti. Od vas lahko črpamo pogum za doseganje naših skupnih ciljev – za mir, varnost in blaginjo naše države. Hvala vam za vse to! Karel Destovnik Kajuh je tudi dejal: »Ne klonimo, tovariši.« Ob spoštovanju do naše zgodovine ter zaupanju v uporniški in v samoiniciativni značaj našega naroda smemo in moramo verjeti, da bomo zmagali tudi pri soočanju z izzivi današnjega časa!
Slava vsem padlim za domovino!
Minister Židan in državna sekretarka Strniša predstavila prioritete MKGP v letu 2016
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in državna sekretarka mag. Tanja Strniša sta v sredo, 6. jauarja, na novinarski konferenci predstavila prioritete Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2016. Kmetijsko ministrstvo je zadovoljno, da je kmetijska proizvodnja v Sloveniji po dobrem letu 2014 narasla tudi lani. Da bi ugodne trende zadržali več let, letos načrtujejo različne ukrepe. Njihov cilj je povečati kmetijsko proizvodnjo in uvesti nove tehnologije, zmanjšati birokracijo, delo ministrstva pa narediti še bolj učinkovito. Minister Židan je spomnil, da lansko leto za kmetijstvo na stari celini ni bilo preveč ugodno. Rusko-ukrajinskega spora, ki zaradi embarga Rusije na uvoz hrane iz Evrope posredno pomembno vpliva na Slovenijo, še ni konec, zmanjšalo se je povpraševanje na nekaterih zunanjih trgih, kamor izvažajo evropske države, kar vpliva na nižanje cen v Sloveniji, EU pa je spomladi ukinila mlečne kvote.
Začasni podatki o kmetijski proizvodnji v lanskem letu ga zato veselijo. Slovenija se je namreč znova znašla v skupini držav z najvišjo rastjo. Po količini se je proizvodnja lani povečala za štiri do šest odstotkov, vrednost proizvodnje pa zaradi padca cen kmetijskih proizvodov za okoli odstotek. Padli so tudi stroški, učinkovitost oz. dobičkonosnost kmetijske proizvodnje pa je narasla za šest odstotkov, je navedel minister. Najtežje so razmere še vedno v proizvodnji surovega mleka in prašičereji. Proizvodnja mleka se kljub neugodnim cenovnim gibanjem sicer krepi; lani je narasla za štiri odstotke, samo decembra pa je bila na letni ravni osemodstotna, je povedal Židan. V tem trenutku ne vidi strahu, da bi mlekarne nehale odkupovati mleko, so pa nekatere začele zniževati odkupne cene.
Da bi takšne trende zadržali več let, ministrstvo letos načrtuje več ukrepov. Njihovi cilji za letošnje leto so na splošno bolj osredotočeni kot lani, ko je delo ministrstva zaznamovalo uvajanje nove kmetijske politike. Zadali so si tri cilje: povečati želijo kmetijsko proizvodnjo, uvajati nove tehnologije in povečati število zaposlenih v kmetijstvu, zmanjšati želijo administracijo in birokracijo, prizadevali pa si bodo tudi za še bolj učinkovito delovanje ministrstva, je naštel Židan. V ponedeljek so objavili časovnico razpisov za prvo polovico letošnjega leta, s katerimi želijo zagnati investicijski cikel. Časovnico razpisov za drugo polovico leta bodo objavili maja. V okviru programa razvoja podeželja bo na voljo 146 milijonov evrov slovenskega in evropskega denarja, ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, pa bo celoten investicijski cikel težek do 350 milijonov evrov.
“To bo po nam dostopnih podatkih največji investicijski cikel v sektor kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Sloveniji doslej. Sledimo temu, da naredimo tehnološki preboj,” je dejal minister. Kmete, obrtnike in industrijo je pozval, naj se prijavijo na razpise, saj se zdaj odpira okno priložnosti za investiranje. Denar bo sicer možno črpati več let. Lažje investiranje naj bi omogočil tudi nadgrajeni program razvoja podeželja, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta poslalo v Bruselj, dokončno potrditev pa pričakujejo marca. “Ukrepe na različnih področjih želijo narediti administrativno manj zahtevne in bolj dostopne kmetom,” je pojasnila državna sekretarka Tanja Strniša.
“Pričakujemo, da se bo po novem več kmetov vključilo v okoljske ukrepe, dvignili bodo podporo za rejo avtohtonih pasem živali, ukrep dobrobit živali bodo s prašičev razširili še na govedo in drobnico, nekaj poenostavitev bo tudi pri zagonu dejavnosti za mlade kmete,” je naštela Strniša. Na primeru sedmih slabše razvitih haloških občin so izboljšali še nekatere druge ukrepe, tudi iz prvega stebra, ki ga predstavljajo neposredna plačila. Ker je takih območij v Sloveniji več, bodo ukrepi namenjeni vsem primerljivim območjem. “Med drugim bodo lahko majhne kmetije dobile enkratno pavšalno pomoč, pri neposrednih plačilih v letu 2017 pa bodo uvedli poseben dodatek za tiste, ki se nahajajo na območjih z omejenimi dejavniki in kmetujejo na pobočjih, strmejših od 35 ali 50 odstotkov,” je še dejala državna sekretarka Strniša.
Kmetijski minister je na novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z neregistriranim zdravilom za čebele, ki so ga za zatiranje varoje uporabljali nekateri čebelarji, vsebovalo pa je nekaj nedovoljenih snovi. Minister Židan še naprej zaupa oceni uprave za varno hrano, da je slovenski med varen. Razlogov za razrešitev direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak ne vidi. Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz že večkrat zagotovil, da je slovenski med varen. Tej oceni še naprej zaupa tudi minister Židan. “Državljani naj mi sledijo – tako kot tudi jaz pogosto zajtrkujem slovenski med, je prav, da tudi ostali državljani posežejo po domačem medu,” je dejal minister Židan. Ob tem je poudaril, da se inšpekcijski nadzori nadaljujejo, za naslednji teden pa je že sklican svet za varno hrano, ki naj bi se opredelil do nekaterih vprašanj, pomembnih na ravnanje v prihodnje.
Nadzor je treba prilagoditi najnovejšim odkritjem in razširiti analize, je dejal in zagotovil, da se država ne namerava umakniti iz javne veterinarske službe. “Pristojna inšpekcija ukrepa tako, kot od nje pričakujemo, in to ni razlog za kakršenkoli odstop. Končno je naredila to, za kar jo tudi plačujemo. Odkrila je neko kršitev in pripeljala do začasnega rezultata, končni pa se mora poznati na sodišču,” je dejal Židan in dodal, da ministrstvo nima težav z objavo seznama čebelarjev, ki so kupovali sporno zdravilo, in da organi trenutno preverjajo, katere pošiljke vrhniškega podjetja, ki sicer prodaja tudi čebelarsko opremo, naj bi bile namenjene spornemu zdravilu.