Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.
Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.
Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.
Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.
Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.
Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.
Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.
Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.
Židan v DZ ustrezno pojasnil porabo sredstev za reprezentanco kmetijskega ministrstva
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićMinister mag. Dejan Židan je na seji Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci na podlagi opozicijskega poslanskega vprašanja vladi razpravljali o načrtovanju in porabi sredstev za reprezentanco po ministristvih, pojasnil, da njegovo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v prvi polovici letošnjega leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je poudaril minister iz vrst SD, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so nekaj manj kot 19.000 evrov.
Minister Židan, ki je bil sicer zaradi tega deležen očitkov tudi v javnosti, je že v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk močne 150-članske kitajske delegacije. Kot je pojasnil Židan so stroški tega obiska prišli na kmetijsko ministrstvo, kar pa tja ne sodi. Ob tem je Židan izrazil obžalovanje, da finančno ministrstvo z odgovorom, ki ga je nato vlada posredovala poslancu SDS Gorenaku, ni seznanilo MKGP, saj bi tam verjetno lahko takoj ugotovili, da je s prvotnimi številkami nekaj narobe. Kmetijski minister Židan je pojasnil, da je ministrstvo v pol leta porabilo 18.867 evrov.
Vodji Poslanske skupine SD Matjažu Hanu se je zdel ministrov odgovor in pojasnilo o porabljenih sredstvih ustrezen. “Moram priznati, da je minister Židan poslankam in poslancem odgovoril zelo korektno, predvsem pa natančno,” je dejal Han in dodal, “da se mu zato nadaljna razprava na zahtevo opozicije, ki bo verjetno šla verjetno v smeri populizma, nepotrebna, še posebej v situaciji, ko se v naši državi dnevno ukvarjamo z velikim problemom begunske krize”. Večina poslancev se je sicer v nadaljni razpravi strinjala, da bi bilo potrebno natančneje določiti, za kaj so sredstva za reprezentanco lahko porabljena in za kaj ne, da v prihodnosti ne bi prihajalo do zmešnjav. Razpravo o odgovoru ministra na opozicijsko vprašanje so poslanci sicer v tem mandatu opravili prvič.
Bevk na Globočaku: Tragična izkušnja prve svetovne vojne naj bo razmislek o sedanjosti in prihodnosti človeštva
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićOb stoletnici začetka prve svetovne vojne in ob 70. letnici konca druge svetovne vojne je bil v nedeljo, 25. oktobra 2015, že štirinajstič organiziran spominski pohod na Globočak. Grozljivi dogodki vojnih spopadov, begunstva in smrti v tistih krajih so Krajevno skupnost Kambreško zaznamovali za vedno. Govornik na prireditvi, ki ga organizira Turistično rekreativno društvo Globočak in Občina Kanal ob Soči, je bil svetovalec ministrice za obrambo Samo Bevk, ki je prisotne v imenu ministrstva tudi pozdravil.
“O véliki vojni govorimo kot o največjem svetovnem spopadu neizmernih razsežnosti, ki ga svet do takrat še ni doživel. Za to nepojmljivo morijo je bilo mobiliziranih kar okrog 70 milijonov vojakov, od tega jih je bilo 10 milijonov ubitih. V dobrih štirih letih pa je prva svetovna vojna med vojaki in civilnim prebivalstvom zahtevala okrog 40 milijonov mrtvih, ranjenih, pohabljenih in pogrešanih,” je na grozljive številke uvodoma spomnil Bevk in orisal dogajanje tistega časa, ko se je z vstopom Italije v vojno pred stotimi leti začela soška fronta, ki “še danes predstavlja najobsežnejše območje vojskovanja na Slovenskem. Vojna na soški fronti in v njenem zaledju je za seboj pustila opustošenje in globoko krvavo sled, saj na številnih vojaških pokopališčih in v kostnicah počivajo ostanki skoraj 190.000 padlih vojakov, nekateri viri navajajo celo 300.000 vseh padlih vojakov. Skupno število padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih pa znaša okoli milijona vojaških žrtev.”
Bevk, sicer po izobrazbi zgodovinar in član Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018), je orisal dogajanje na Globočaku in okolici, ko so italijanske enote 24. in 25. maja 1915. leta brez večjih spopadov zasedle območje med obmejno reko Idrijo in Sočo ter greben Matajur -Kolovrat. “Zasidrale so se tudi na Globočaku, 809 metrov visokim hribom na Kambreškem, ki je predstavljal pomembno vojaško strateško točko za obvladovanje južnega dela t.i. tolminskega mostišča. Kljub temu, da so italijanske enote v začetnem obdobju na soškem bojišču napredovale razmeroma počasi, so se maloštevilne orožniške in črnovojniške avstrijske enote večinoma umaknile čez Sočo in za seboj pustile porušene mostove. Avstrijske in italijanske enote so se utrdile na svojih položajih in skoraj 30 mesecev vodile pretežno pozicijsko vojno.”
Ob tem je Bevk posebej poudaril strašno izpostavljenost civilnega prebivalstva, pomemben pomnik so ohranjena pisma iz tistega časa, v neposrednem zaledju velikih bojišč, najbolj izrazito na mejnih področjih. “Tako tudi na širšem območju soške fronte, ki se je leta 1915 odprla na slovenskem etničnem ozemlju ter povzročila razvejano razselitev civilnega prebivalstva. Slovence z vzhodne strani soškega bojišča, se pravi z levega brega Soče, so avstrijske oblasti preselile v notranjost Avstro-ogrske monarhije, na Kranjsko, Štajersko in Koroško ter v begunska taborišča v Spodnji Avstriji. Z zahodne strani, to je z desnega brega, pa so jih razselili skoraj po celotnem ozemlju Kraljevine Italije. Po navedbah iz Slovenske enciklopedije je bilo prvih okrog 80.000, drugih pa med deset in dvanajst tisoč.”
“Evakuacijo oz. preselitev slovenskega prebivalstva naj bi italijanske oblasti oz. vojska izvedle zaradi varnostnih razlogov, saj so morali izseliti vse ljudi, ki so živeli znotraj 500 metrskega pasu neposredno ob frontni črti. Vendar to še zdaleč ni bil edini razlog. Da je bila italijanska vojska do Slovencev zelo nezaupljiva, sovražna in tudi nasilna, priča aretacija 61 moških v vaseh ob Soči, izvedba decimiranja na Idrskem, kjer so vsakega desetega 4. junija 1915 ustrelili,” je na tragične dogodke spomnil Bevk in povedal, da so Slovence izselili predvsem iz Brd, z območja med rekama Idrija in Soča ter iz gornjega Posočja. Prebivalce s Kambreškega in Kanalskega pa so v začetku junija 1915 najprej izselil v Gorenji in Dolnji Tarbilj ter Gnidovico ter kasneje razselili po Apeninskem polotoku, v Novaro, ob ligurijsko obalo in v Piemont.
“Kako kruto in neusmiljeno je bilo begunstvo, priča tudi ukaz avstro-ogrskih vojaških oblasti z dne 22. maja 1915, ko so imeli nesrečni ljudje z obrobja Krasa komaj dve uri časa, da so vzeli najnujnejše osebne stvari in šli na vlak za notranjost države,” je povedal Bevk in ob tem potegnil vzporednico tudi z današnjim dogajanjem, ko tisoči prebežnikov prečkajo evropske meje.
Med drugim je Bevk v govoru spomnil tudi na priključitev Primorske k Italiji, ko je z zasedbo Primorske, Trsta in Istre prišlo pod Italijo 300.000 Slovencev, ki so skupaj s 36.000 Beneškimi Slovenci sestavljali nekaj več kot četrtino slovenskega naroda. “Vsa Primorska je bila tako vključena v Italijo, po končani prvi svetovni vojni najprej okupirana, nato pa s krivično Rapalsko pogodbo tudi dejansko postala del italijanskega državnega ozemlja. Tako se je začelo najtežje obdobje v zgodovini primorskega ljudstva, ki ga je za več desetletij zaznamoval boj proti fašizmu in boj za osvoboditev slovenskega naroda izpod italijanske nadoblasti ter pravično razmejitev med državama,” je povedal Bevk in poudaril, da je za prvo prišla druga vélika vojna.
“Še bolj nepredstavljiva, še bolj uničujoča, še bolj vseobsegajoča. Ti kraji so ponovno postali del soškega bojišča. Naj omenim samo pohod 30. divizije z okrog 2.200 partizanskimi borci, ki so konec januarja 1944. leta prebredli deročo Sočo in prišli v Beneško Slovenijo ter ob povratku imeli hude boje z nemško vojsko. Po odhodu divizije se je v naslednjih mesecih narodnoosvobodilno gibanje silovito razmahnilo. Ob koncu vojne so naše enote nadzorovale večji del ozemlja Beneške Slovenije in Rezije. Skupaj z italijanskimi partizanskimi enotami so v sklepnih operacijah osvobodili celotno ozemlje do furlanske nižine in celo mesti Čedad in Videm,” je spomnil Bevk ter v nadaljevanju te dogodke navezal na pomen petindvajsete obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ter poudaril, da naj bo tragična izkušnja prve svetovne vojne povabilo k razmisleku o sedanjosti in prihodnosti človeštva.
Bizjak v Kobaridu: “Tudi danes so na preizkušnji naša sočutje in odnos do sočloveka, težave pa je treba reševati, kjer nastajajo, to je na vojnih žariščih.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićV imenu Republike Slovenije je v soboto, 24. oktobra, ob 98. obletnici kobariške bitke in v spomin na padle med prvo svetovno vojno venec k Italijanski kostnici nad Kobaridom, kjer so pokopani posmrtni ostanki italijanskih vojakov, padlih v Zgornjem Posočju med 1. svetovno vojno, položil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak in nagovoril zbrane.
Bizjak je na tradicionalni komemorativni slovesnosti, ki jo je organiziralo Veleposlaništvo Italijanske republike v Republiki Sloveniji, poudaril, da je mesto, kjer so posmrtni ostanki vojakov, kraj, na katerem se zavedamo krutosti vojne in da življenj, izgubljenih v njej, ni mogoče povrniti. Bizjak je opozoril, da se tudi danes soočamo z različnimi izzivi in da je prav zdaj pred nami naloga, ob kateri so na preizkušnji naša sočutje in odnos do sočloveka. Ob tem je spomnil, da so bili tudi številni naši predniki zaradi vojnih razmer prisiljeni zapustiti domovino.
Bizjak je glede migrantske in begunske krize ob tem poudaril, da je treba težave reševati, kjer nastajajo, to je na vojnih žariščih. Spomnil je na sodelovanje Slovenije in Italiji pri reševanju problematike beguncev in na siceršnje tesno sodelovanje obeh držav v mednarodnih operacijah in misijah. Bizjak je ob tem povedal, da je bilo sodelovanje v vojaški humanitarni operaciji Naše morje Lampedusa za Slovenijo samoumevno in pri tem izrazil zaupanje, da bodo države v okviru Evropske unije za begunce poiskale ustrezno pomoč in podporo za reševanje razmer. Opozoril je, da Slovenija veliko energije vlaga v to, da migrante, ki prehajajo skozi državo, oskrbi po najboljših močeh, vendar je migracijski pritisk v zadnjem času tako velik, da presega zmogljivosti države z dvema milijonoma prebivalcev.
Bizjak je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da Ministrstvo za obrambo v okviru Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne aktivno sodeluje pri zaznamovanju 100. obletnic dogodkov iz 1. svetovne vojne ter da je Pot miru, muzejsko urejena spominska pot po pomnikih 1. svetovne vojne, razširjena vse do Jadranskega morja.
V nadaljevanju sta državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak in veleposlanica Italijanske republike v Republiki Sloveniji Rossella Franchini Sherifis venca položila pred spomenik padlim borcem NOB na pokopališču v Kobaridu. Državni sekretar Miloš Bizjak se je nato v Kobaridu udeležil slovesnosti ob 25. obletnici delovanja Muzeja 1. svetovne vojne, v okviru katere so odprli razstavo z naslovom Italijanska vojska v Zgornjem Posočju 25.5.1915 – 23.10.1917.
Obrambna ministrica Katič pohvalila delo vseh pripadnikov Civilne zaščite, vojske in policije, humanitarcev in prostovoljcev z migranti
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. oktobra, dopoldne obiskala nastanitveni center v Šentilju in nato popoldne še drugega v Brežicah. Namen ministričinega obiska nastanitvenega centra za migrante v Šentilju je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v centru ter aktivnostmi Civilne zaščite, Policije, Slovenske vojske in humanitarnih ter drugih nevladnih organizacij pri oskrbi beguncev in migrantov.
Ministrice Katič razmere niso presenetile, saj je bila z njimi že predhodno podrobno seznanjena. Izrazila je zadovoljstvo s pozitivnim odzivom ljudi, ki so vključeni v reševanje migrantske krize, saj le-ti pri tem delu vidijo predvsem izzive. Dejala je tudi, da je sodelovanje med Policijo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito, lokalno skupnostjo in prostovoljci dobro ter operativno usklajeno. O vključenosti Slovenske vojske je ministrica Katič dejala, da gre pri tem za logistično podporo Civilni zaščiti in za pomoč Policiji pri varovanju meje.
V kolikor bi, skladno s spremembo Zakona o obrambi, Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da je potrebna takšna pomoč Policiji, da se predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, da se Slovenska vojska vključi na tak način, da dobi zelo omejena policijska pooblastila, bi šlo samo za pomoč Policiji in za delovanje pod njenim vodstvom in v sodelovanju s Policijo. Tudi v tem primeru bi pripadniki Slovenske vojske opravljali samo tisto delo, za katerega so usposobljeni. Obrambna ministrica iz vrst SD se je zavzela za zagotavljanje primernih pogojev za delo sodelujočih pri reševanju migrantske krize.
Ministrica Katič je poudarila, da smo relativno majhna država. Vstop 5.000 migrantov dnevno v Slovenijo, bi bil tako primerljiv z vstopom 500.000 migrantov dnevno v Nemčijo. Glede na to, da imamo omejene kadrovske in materialne resurse, pa je po njenem mnenju treba razmišljati o možnosti čim širšega vključevanja vseh razpoložljivih virov. Ministrica je še dejala, da je treba iskati dolgoročne rešitve in da pri tej krizi ne gre več le za obrambo meje Republike Slovenije, temveč za obrambo meja Evrope. Iz nastanitvenega centra v Šentilju je danes proti Avstriji odšlo 3000 migrantov, prihajajo pa novi avtobusi z migranti. V Šentilju je preko 120 pripadnikov Slovenske vojske, sicer pa je v različne aktivnosti, povezane z reševanjem migrantske problematike, danes skupno vključenih okrog 600 pripadnikov Slovenske vojske. Ministrica je po obisku v Šentilju odšla tudi v Brežice, kjer se je skupaj s predsednikom Vlade RS in notranjo ministrico seznanila z razmerami v Občini Brežice.
Židan: Kandidat Baričič za vodenje UKC nima podpore SD
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić“Socialni demokrati ne podpiramo gospoda Andreja Baričiča za vodenje Univerzitetnega kliničnega centra, ki ga je svet UKC Ljubljana sicer izbral za generalnega direktorja zavoda, a mora pridobiti še soglasje vlade,” je bil jasen predsednik SD mag. Dejan Židan in ob tem ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc pri kadrovanju v največji slovenski zdravstveni ustanovi svetuje veliko občutljivost.
Židan je v izjavi medijem povedal, da se bo zdravstvena ministrica “odločila, kakor se bo”. Kot je poudaril, je bilo mnenje SD znano že vnaprej. “Na čelu ene najbolj pomembnih javnih ustanov v državi namreč pričakujemo človeka, ki je kompetenten, učinkovit, spoštljiv do zdravstva in ni opremljen s prtljago, ki mu vnaprej onemogoči kakovostno delo,” je poudaril predsednik SD in dodal, “da po mnenju Socialnih demokratov vseh teh prvin kandidat Baričič nima.”.
Židan je medije spomnil na Baričičevo sodelovanje na seji enega od parlamentarnih odborov. “Tako žaljivega odnosa do poslank in poslancev še nisem videl v svoji karieri. Nekdo, ki je na čelu javnega zavoda, mora razumeti pomen in vlogo parlamenta, parlamentarne demokracije, če tega ne razume, je že to tisti razlog, ki mu povsem onemogoči, da opravlja funkcijo javnega značaja,” je prepričan Židan. Ob tem je dejal, da ne ve, “kdo je prepričal člane sveta, da je ta kandidat najbolj primeren kandidat oziroma kandidat, ki lahko razreši velike težave v kliničnem centru”.
Na novinarsko vprašanje, ali se ministrici zaradi podpore Baričiču trese stolček, je Židan odgovoril, da ima ministrica Kolar Celarc pravico, da na vlado pride s svojim kandidatom. Kolar Celarčeva sicer po Židanovih ocenah v svoje delo vlaga velike napore, je precej dosegla za to, da se omogoči normalno financiranje v zdravstvu, in pripravlja strategije, ki jih Socialni demokrati podpiramo. “Kar se pa kadrovskih problemov tiče, pa je moj nasvet, da je treba biti tukaj zelo občutljiv,” je dodal predsednik SD.
Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.
Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.
Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.
Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.
Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.
Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.
Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.
Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.
Ministrica Kopač Mrak na ogledu prvega opremljenega stanovanja namenjenega deložiranim družinam
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v Celju prevzela stanovanje Stanovanjskega sklada RS, namenjenega deložiranim družinam oziroma posameznikom. S tem ministrstvo nadaljujejo aktivnosti, ki so predvidene v celotnem paketu pomoči socialno najšibkejšim državljanom Republike Slovenije. Paket pomoči je letošnjega julija pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podprla pa ga je vlada, družbeno odgovorna podjetja in tri največje humanitarne organizacije v Sloveniji: Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine.
Stanovanje v Celju je eno izmed 11 v okviru projekta Paketa pomoči. Stanovanja, tako prvo v Celju, kot ostalih 10, je zagotovil Stanovanjski sklad RS, opremila pa jih bo družba Lesnina oziroma njihovo podjetje Momax. Preostalih deset stanovanj bo na voljo že v kratkem. Stanovanje, ki je že pripravljeno na vselitev si je ministrica Kopač Mark ogledala v spremstvu direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirja Remca, predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, humanitarnih organizacij ter družbe Lesnina in njihovega podjetja Momax.
Začasna nastanitev in celovita strokovna pomoč družinam, ki so bile prisilno izseljene iz (ne)profitnih najemnih stanovanj ali lastnih stanovanj je tudi pilotni projekt, na podlagi katerega se bo pripravil nabor sistemskih rešitev za pomoč prisilno izseljenim posameznikom in družinam. Pilotni projekt pripravljamo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor Stanovanjskim skladom RS, humanitarnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.
MDDSZ in humanitarne organizacije so 20. julija letos podpisale pismo o nameri za zagotavljanje materialne podpore in pomoči deložiranim družinam v Republiki Sloveniji. Rdeči križ Slovenije – Zveza združenje je v ta namen že odprla transakcijski račun, na katerem se zbirajo donatorska sredstva, iz katerih se bo družinam, vključenim v projekt, krili izdatki ali del izdatkov, povezanih s selitvijo, namestitvijo ter dela stroškov najemnine in tekočih stroškov bivanja.
Razočarani smo nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o ZZZDR in pravicah manjšine
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati smo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v DZ soglasno podprli. Potrditev tega zakona bi pomenila neposredno izvrševanje odločb ustavnega sodišča. Z uveljavitvijo zakona bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menimo, da tako prav, saj je bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje člane in članice. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo lahko vsi njeni člani in članice uresničili svoje potenciale.
Socialni demokrati smo izjemno razočarani nad današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je s tesno večino (5:4) odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po našem prepričanju je takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob napovedi novega referenduma o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.
Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni pogoji, preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Zato tudi odločno nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!
Državni sekretar MKGP Marenče na konferenci o gozdovih izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavni sekretar Miha Marenče se je v Madridu udeležil ministrske konference »Forest Europe«, kjer je zastopal Slovenijo. Konference so se udeležili ministri in drugi visoki predstavniki iz 38 evropskih držav, predstavniki evropske unije ter 18 predstavnikov mednarodnih organizacij. Državni sekretar Miha Marenče je na konferenci v okviru razprave o resoluciji št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« podal izjavo v kateri je izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj, saj gre za gospodarstvo, ki je odgovorno do okolja, hkrati pa odpira številne priložnosti za nova zelena delovna mesta, nove proizvode in storitve, za krepitev vseh funkcij gozdov, razvoj podeželja ter za nove raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.
Na konferenci so ministri in drugi visoki predstavni poudarili pomen že 25 let trajajočega političnega procesa s ciljem varstva gozdov v Evropi ter izpostavili številne izzive ter priložnosti, ki so povezane z gozdovi in gozdarskim sektorjem. Med izzivi so bile izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje obsežnejše naravne nesreče kot so suše, požari, poplave, bolezni, škodljivci, hitro naraščanje števila prebivalstva, sprememba rabe zemljišč ipd. Po drugi strani pa ravno gozdovi zagotavljajo številne okoljske, socialne ter ekonomske koristi za celotno družbo. Te pa v največji možni meri zagotavlja trajnostno ter večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato so ministri ter ostali visoki predstavniki evropskih držav s ciljem krepitve povezovanja in zavezanosti k trajnostemu ravnanju z gozdovi sprejeli:
1. Madridsko ministrsko deklaracijo »25 let skupnega spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi«, ki poudarja krepitev sodelovanja na področju gozdarskih politik v Evropi pod vodstvom ministrov, s ciljem varstva gozdov in njihove večnamenske vloge. Prav tako se v deklaraciji poudarja pomen gozdov za trajnostni razvoj, ohranjanje biotske pestrosti, kreiranje zelenih delovnih mest ter boj glede klimatskih sprememb. Priloga madridske ministrske deklaracije so posodobljeni pan-evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi,
2. Madridsko ministrsko resolucija št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« poudarja, ki poudarja, da zeleno gospodarstvo odpira številne priložnosti, kot so novi gozdarski proizvodi in storitve, kreiranje novih delovnih mest, konkurenčnost gozdarskega sektorja ter pozitiven prispek k razvoju podeželja in dobremu počutju ljudi. Prav tako pa prepoznava tudi pomembno vlogo ekosistemskih storitev gozdov v zelenem gospodarstvu,
3. Madridsko ministrsko resolucija št. 2 »Varstvo gozdov v spreminjajočem se okolju«, ki poudarja, da je zaradi klimatskih sprememb, gozdnih požarov, erozije, dezertifikacije, poškodbe gozdov zaradi škodljivcev ali drugih patogenih organizmov ter tudi vse večjega pritiska ljudi na gozd potrebno krepiti varstvo gozdov,
4. Ministrski sklep o prihodnji usmeritvi ministrskih konferenc »Forest Europe«, ki poudarja, da morajo biti ministrske konference »Forest Europe« ponovno preučene s ciljem, da se bodo lahko učinkovito odzivale na sedanje in prihodnje izzive na področju gozdov in gozdarstva.
Na Izredni ministrski konferenci »Forest Europe« so bili ministri in ostali visoki predstavniki evropskih držav seznanjeni z rezultatom pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi. Mandat za ta pogajanja so sprejeli ministri na 6. ministrski konferenci »Forest Europe«, ki je potekala v Oslu leta 2011. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je bilo glede temeljnih vsebin o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi doseženo soglasje, odprta pa so ostala vprašanje glede institucionalnih vsebin ter skladnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se osnutek pogajalskega besedila lahko uporabi kot osnova za prihodnji razmislek o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi ter da se ob primernem času, vendar najpozneje do leta 2020 razišče možne poti za skupne temelje o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi.
Tanja Fajon o sporazumu TTiP: “Vseskozi me moti netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.”
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićGlede na številna vprašanja javnosti o stališču Socialnih demokratov do TTiP sporazumu in glede na aktualnost tematike v EU, je evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon pojasnila stališče do te teme.
“TTiP je izjemno kompleksen sporazum, ki posega na zelo veliko število področij. Čeprav govorimo o trgovinskem sporazumu, je le petina vsebin vezanih na trgovino, ostalo pa so ureditve na drugih področjih, kot denimo okolje, podnebje, kemikalije ipd. Predvsem me skrbi ISDS mehanizem, ki je nesprejemljiv. Bile so sicer narejene neke reforme, vendar bolj proceduralne narave, zato ostaja sporen in ohranjam veliko previdnost. Previdni moramo biti tudi pri vpeljevanju tega mehanizma v sporazum CETA. Zaskrbljujoče je poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, ki je zelo ohlapno in nejasno in zato omogoča številne zlorabe. Nesprejemljivo je denimo tudi, da bi EU pristala na zniževanje standardov s področja hrane, na kar nakazujejo nekatera fitosanitarna določila. Odprtih je zelo veliko vprašanj.
Vseskozi me moti tudi netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.
Četudi bi Slovenija z morebitnim sprejemom sporazuma ne bila oškodovana, menim, da je treba gledati širše, torej na vpliv na ravni celotne EU, katere gospodarstvo ni sestavljeno le iz velikih koncernov, saj bodo dolgoročne posledice na koncu zadevale vse. Mala in srednja podjetja v Avstriji se tako že združujejo proti uveljavitvi TTiP. V tej fazi nisem naklonjena sprejetju TTIP sporazuma. Kot pri vseh odločitvah pa je tudi pri tej treba počakati dokončno besedilo. Veliko vlogo pa lahko pri prihodnjem dogajanju odigra tudi javnost, podobno kot je bilo pri sprejemanju sporazuma ACTA in direktive o podeljevanju koncesij in privatizaciji vode.”