Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!
Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.
Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.
Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.
Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.
Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.
Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.
Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.
S spoštovanjem,
mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije
Predsednik SD Židan: “Sodelovanje vojske je nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPredsedniki parlamentarnih strank so pri premierju razpravljali o spremembah zakona o obrambi, s katerimi bi vojski za pomoč policiji pri varovanju državne meje dali začasna pooblastila, neuradno za tri mesece. Predsednik SD Dejan Židan je ob prihodu na srečanje povedal, da je sodelovanje Slovenske vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, je dodal Židan in pomiril, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer.
Med parlamentarnimi strankami obstaja veliko soglasje, da s spremembo zakona o obrambi vojski dajo dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju državne meje, je bilo sporočilo po srečanju pri premierju. To pomeni, da je zagotovljena dvotretjinska večina v DZ za sprejem predloga sprememb zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval in odločil še danes. Predlog novele zakona vojski v sodelovanju s policijo in v omejenem obsegu podelil pristojnost za nekatere dodatne naloge, ki so ta hip in v takšnih primerih potrebne, da se v večji meji zagotovi nadzor na meji in nad prehajanjem migrantov skozi slovensko ozemlje.
Predsednik SD Dejan Židan je po sestanku voditeljev strank glede ukrepov dodatno pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram. “Mi se zavedamo, kaj je naša dolžnost, to je, da delujemo humanitarno in da varujemo državljane kakor tudi državo,” je dejal Židan, ki je sicer kritičen predvsem do Hrvaške. Naši južni sosedje po njegovih besedah svoje meje ne obvladujejo. “Dejstvo je, da so izjemno daleč od tega, da bi lahko samo razmišljali, da bodo nekoč v schengenskem območju, in potem breme prenašajo nam,” je dejal Židan. Schengen po njegovih besedah pomeni nadzorovan vstop in nadzorovano gibanje ljudi.
Predsednik SD ob 25. letnici delovanja čestital romskemu društvu Romani Union
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan se je udeležil 25. obletnice ustanovitve Romani Union Murska Sobota, kjer je bil tudi slavnostni govornik. Romsko društvo Romani union Murska Sobota je ena izmed prvih romskih organizacij, ki se je ustanovila leta 1990. Njeni ustanovitelji so se že konec 80. let prejšnjega stoletja začeli zbirati s skupnim ciljem, večjega vključevanja Romov v širšo družebno okolje ter se zavzemati za pravice, ki bodo romski manjšini prinesli ohranitev kulture, jezika, identitete in postopno integracijo med večinsko prebivalstvo.
Židan je v uvodu svojega slavnostnega govora izpostavil tudi pomemben vidik sožitja, enakih pravic in strpnosti, ki jih lahko skozi zgodovino in še danes opazimo v Prekmurju, saj na tem prostoru že od nekdaj sobivajo različne etnične, verske in narodnostne manjšine. Romska skupnost si je v tem prostoru prav po zaslugi Romani Union – Zveza Romov Murska Sobota, ki se je leta 1991 vpisala v register političnih organizacij, zagotovila možnost politične participacije v slovenskem prostoru.
Predsednik SD in minister Židan je v svojem govoru omenil še prihodnje aktivnosti države na področju Romov, kjer je v obdobju do leta 2020 (Evropska finančna perspektiva, Operativni program), postavljen med drugim cilj izvajanja in sofinanciranja 8 romskih centrov, v okviru katerih je predvidena zaposlitev 8 romskih koordinatorjev. Država sodeluje tudi na področju informiranja in svetovanja predstavnikom romske skupnosti ter se pogovarja s predstavniki Foruma romskih svetnikov in Zvezo Romov Slovenije o spremembah na področju socialne zakonodaje in drugih predpisov ter na področju svetovanja glede pridobivanja finančnih sredstev za njihove redne aktivnosti.
Predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan je na koncu še enkrat čestital vsem Romom za 25. obletnico delovanja društva in jim zaželel veliko uspeha pri aktivnostih, ki vodijo v medkulturni dialog in napredek romske skupnosti tako v Prekmurju kot drugje po Sloveniji.
Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje v zvezi s kadrovskimi potrebami v razvojnih ambulantah
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićSpoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!
Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.
Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.
Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.
Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.
Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.
Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.
Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.
S spoštovanjem,
mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije
Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDanašnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.
Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).
Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).
Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.
Martina Vuk: “Center ponovne uporabe kot prvo socialno podjetje v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje na trgu.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavna sekretarka Martina Vuk si je ogledala delovanje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, Center ponovne uporabe v Ljubljani, ki je bil ustanovljen tudi s sredstvi pridobljenimi na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Evropskega socialnega sklada. Center ponove uporabe, ki deluje na več krajih v Sloveniji je namreč v oktobru pripravil posebne ugodnosti za dijake in študente, ki začenjajo novo šolsko leto. Da bi izboljšali položaj tudi tistim študentom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin jim ponujajo poseben popust za nakup knjig, oblačil, obutve in opreme. Poleg tega bodo študentom in dijakom nudili tudi brezplačno strokovno pomoč pri obnovi in manjših popravilih izdelkov in oblačil z namenom možnosti nadaljnje uporabe, je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedala direktorica podjetja dr. Marinka Vovk.
Državna sekretarka Martina Vuk je izrazila zadovoljstvo nad samim delovanjem centra oziroma projekta, ki ga je ministrstvo podprlo, predvsem pa jo veseli, da je podjetju tudi po preteku financiranja uspelo obstati na trgu in da uspešno deluje naprej. Ministrstvo za delo je namreč v okviru pretekle finančne perspektive na dveh razpisih podprlo 26 projektov socialnega podjetništva in zanje namenilo 6,5 milijona evrov (sredstva proračuna in ESS). Osnovni princip delovanja socialnih podjetij je družbena odgovornost, presežki se usmerjajo nazaj v dejavnost in razvoj predvsem pa v zaposlovanje najranljivejših skupin brezposelnih. Gre za projekte, ki imajo veliko pozitivnih učinkov ne le za posameznika pač pa tudi za družbo kot celoto, je prepričana državna sekretarka iz vrst SD. Martina Vuk je tudi napovedala, da bo MDDSZ tudi v prihodnji finančni perspektivi s financiranjem učnih delavnic podpiralo razvoj socialnega podjetništva.
Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han kritičen do dogajanja na DUTB in KPK
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićZadnje tedne Slovenijo pretresa dogajanje na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), prav tako pa so zopet na tnalu razmere na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na aktualno dogajanje v zvezi z omenjenima institucijama se je ta teden za medije odzival tudi vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.
Vodja poslancev SD je pismo odstavljenega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga v zvezi z družbo Sava in z njo povezano domnevno korupcijo, pri kateri po besedah Nyberga “smrdi iz vseh kotov”, povzel kot nekaj, kar nas lahko skrbi in ob tem opozoril, “da se je zdaj že bivši predsednik upravnega odbora DUTB kar naenkrat po dveh letih spomnil, da naj bi bila v Sloveniji korupcija”. Han se ob tem sprašuje “kje pa je bil gospod Nyberg dve leti, ko je dobival tako visoko plačo v DUTB?”
Na vprašanje novinarjev glede imenovanja novega neizvršenega direktorja družbe je Han povedal, da o tem v koalicije še niso govorili, da pa potrebujemo človeka, ki bo v prvi vrsti podjetja znal prestrukturirati in ne samo prodajati. Zgodba DUTB se je ob koncu tedna nadaljevala s preiskavo kriminalistov glede svetovalnih pogodb, ob tem pa je po besedah Hana “pomembno, da sedanje vodstvo družbe omogoči preiskovalcem, da pridejo do relevantnih podatkov, država pa mora pripraviti takšno zakonodajo, ki bo lahko takšne nepravilnosti, ko so se verjetno dogajale, preprečila.”
Pisma pa zadnje dni pretresajo tudi delovanje Komisije za preprečevanje korupcijo, ko je namestnica KPK Alma Sedlar predsedniku republike pisala o slabih razmerah oziroma onemogočanju dela na komisiji s strani predsednika Borisa Štefaneca. Vodja poslancev SD Matjaž Han se v zvezi s tovrstnimi pismi vprašal, “do kdaj bomo v Sloveniji delovali na ta način, da bomo pisali razna pisma ter negodovali, kako nam je slabo,” in ob tem izkazal zaupanje predsedniku republike v zvezi z reševanjem aktualnih razmer na KPK.
Poslanec Nemec pisal županu italijanske Gorice v zvezi z napovedanim shodom neofašistične organizacije Casa Pound
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec je v današnjem pismu županu italijanske Gorice Etorru Romoliju, glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound, med drugim zapisal, da je “napoved shoda na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina ena izmed namer, ki se ji moramo na obeh straneh meje odločno upreti.”
“Ne gre samo za to, da preprečimo poniževanje vseh žrtev fašizma na evropskih tleh in zaradi reševanja begunske krize težimo k skupnemu naporu za pomoč ljudem v stiski. Pri tem vprašanju moramo z odločnimi in nedvoumnimi koraki izbrati pravo pot na že omenjenem razpotju. Pot, ki naj brez kančka dvoma Evropo na svetovnem zemljevidu še trdneje zasidra kot prostor polnega uresničevanja in spoštovanja človekovih pravic, kot prostor, kjer kljub različnosti živimo v prijateljstvu, kot mesto, kjer so nestrpnost, nasilje in sovražnost ne samo nezaželeni, temveč preganjani in kaznovani.”
Poslanec Nemec je pismo županu Romoliju zaključil z besedami, da verjame, “da se boste kot župan Gorice tovrstnim aktivnostim, torej tudi napovedanemu shodu neofašističnega združenja Casa Pound, odločno uprli.”
Pismo poslanca SD županu italijanske Gorice:
Pismo poslanca Matjaža Nemca županu italijanske Gorice glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound 15-10-2015
Židan: “Državno podjetje za upravljanje z gozdovi bo dobra podlaga za oživitev slovenske lesno-predelovalne verige in ustvarjanje novih delovnih mest.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVlada Republike Slovenije je v sredo, 14. oktobra, na svoji redni seji sprejela predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. “S tem zakonom želimo ustrezno urediti to področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami, kar se ni izkazalo kot primerna ureditev,” je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in zagotovil, da ima zakon tudi podporo koalicije. Država ima v lasti približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem bo z njimi upravljalo državno podjetje. “Z zakonom smo želeli narediti dobre nastavke za razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije,” je poudaril kmetijski minister Židan.
Samo gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu. Pri pripravi zakona so po Židanovih pojasnilih upoštevali načela čim višjega donosa, prispevek k razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitev lesa in lesnih proizvodov. “Verjamemo, da bomo s tem zakonom na enoten in pregleden način naredili ponudbo vsega slovenskega lesa v državni lasti in omogočili lesni industriji sklepanje večletnih pogodb in s tem ustvarili novo in boljše poslovno okolje,” je poudaril minister iz vrst SD.
Cilj zakona je tudi povečevanje površin gozdov v državni lasti, in sicer na način, da se država umika tam, kjer so majhne parcele, kjer je solastništvo, in združuje na velikih parcelah. Velik poudarek bo dan nakupu gozda v obmejnem prostoru. “Z zakonom želimo prispevati k ohranjanju kmetij na gorskih in hribovskih območjih ter upoštevati javni interes na varovanih območjih narave,” je navedel Židan.
“Gozdovi, 20 odstotkov, kolikor jih je v državni lasti, ostajajo v državni lasti, družba vstopi samo z določenimi pravicami, ki se vežejo predvsem na razpolaganje in upravljanje,” je poudaril državni sekretar na MKGP Miha Marenče. Novoustanovljena družba, imenovala se bo Slovenski državni gozdovi, bo po njegovih besedah v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi na druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom. Po sprejetju zakona v DZ, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta, bo vlada imenovala v.d. direktorja družbe, ki bo moral najprej pripraviti potrebne akte za delovanje.
“Družba bo gospodarjenje z državnimi gozdovi prevzela v sredini prihodnjega leta,” je še dejal Marenče in dodal, da bodo s 1. julijem na njo prešli tudi zaposleni s sklada kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni v delu gozdarskega sektorja – gre za 50 zaposlenih. Hkrati pa se bo zaposlovalo na tistih nalogah, ki jih sklad trenutno ne upravlja, nova družba pa jih bo, in sicer gre za komercialo oz. samo prodajanje – po ministrovih napovedih bo imela družba konec prihodnjega leta približno 200 zaposlenih.
Kot je znova ocenil Židan, je bilo upravljanje z državnimi gozdovi v zadnjih 20 letih povsem drugačno od primerov dobrih praks v evropskih državah. “Z državnimi gozdovi trenutno upravljajo koncesionarji, ki koncesij niso dobili na transparenten način, ampak so jim bile dodeljene brez razpisa, tudi izplen za državo je bil bistveno premajhen,” je dejal in spomnil, da je tudi računsko sodišče opozorilo, da sedanji sistem ni ustrezen. Naslednje leto bo sicer t.i. hibridno leto, večina koncesija namreč poteče 1. julija.
Če DZ ne bo potrdil predlaganega zakona, ostane obstoječi model gospodarjenja z gozdovi. A minister ob tem opozarja, da v primeru, če bi moralo priti do novega razpisa za podeljevanje koncesij, ni nujno, da jih dobijo trenutni koncesionarji. Židan razume, da je sedanje koncesionarje strah, imajo zaposlene, kompetence, stroje, a meni, da je strah nepotreben. “Ko bodo objavljeni razpisi za delo v gozdovih, se bodo upoštevale kompetence in izkušnje na tem področju,” je še dejal minister Židan.
Nemec o operaciji Eikonal: “Za nekatere je zadeva lanski sneg, za SD pa je ta afera vredno razprave.”
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićKomisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes za zaprtimi vrati obravnavala operacijo Eikonal. Predlagatelj sklica nujne seje, poslanec SD Matjaž Nemec, je v zvezi s tem poudaril, da je prav, da Slovenija svojim zaveznikom prenese, da je zaznala težavo. “Za nekatere je ta zadeva lanski sneg, za Socialne demokrate pa je ta afera vredno razprave,” je izpostavil član komisije iz vrst SD in ob tem pripomnil, da bi bilo lahkotnosti gledanja s strani nekaterih verjetno manj, če bi bila vpletena Kitajska, Indija ali celo Rusija.
“V kolikor se Slovenci sami ne bomo cenili, je težko pričakovati, da nas bodo cenili drugi. Namreč ne glede na zavezništva, se moramo zavedati, da je Slovenec Slovencu najboljši prijatelj in temu primerno mora delovati naša država, kot suverena in samostojna, tako, da od določenih terja odgovore, ne glede na to, da gre za relativno staro stvar in se je od tega obdobja svet zelo spremenil,” je še dejal poslanec SD.
Glede nadzora agencije SOVA je Nemec ocenil, da so na območju Slovenije možne izboljšave, po njegovih besedah pa bi bilo predsvem treba “okrepiti zavedanje, na kakšen način uporabljati komunikacijske kanale, tako kot se je to pokazalo pri arbitražnem sporazumu in izkušnje so sveže”. Poslanec SD Nemec se je zavzel tudi za večje osveščanje glede ustrezne rabe komunikacijskih sredstev in tudi sam podprl povečanje proračuna za varnostno-obveščevalne in nekatere ostale službe v Sloveniji.
Velenjski župan Kontič prejel priznanje za najlepše urejeno večje mesto, žalski župan Kos pa v kategoriji manjših mest
/in Lokalno, Novice /by Denis SarkićV torek, 13. oktobra 2015, je v Novi Gorici potekala zaključna prireditev tekmovanja “Moja dežela – lepa in gostoljubna”. Mesto Velenje je prejelo laskavi naziv najlepše urejen kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta. Priznanje je na 5. dnevih slovenskega turizma prejel tudi predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel, in sicer za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije.
“Mesto socialističnega čudeža, kot so konec petdesetih nagovarjali obiskovalci svetovne voditelje, ki so Velenje hodili občudovat na račun urbanizma. Pozdravljamo festivalsko dogajanje, obnovljeno čolnarno in mestno kopališče ob Velenjskem jezeru. Navijamo pa tudi za projekt Doživetje socializma v Velenju, s katerim se skozi učno uro in inovativno vodenje obuja kolektivni duh. Velenje iskrene čestitke!” S temi besedami so ob razglasitvi na oder povabili župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča.
Tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja “Moja dežela – lepa in gostoljubna” organizira Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS – Direktoratom za turizem in internacionalizacijo. Velenje je tekmovalo v kategoriji večja mesta (nad 20 tisoč prebivalcev) in je premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper in Novo mesto.
Kot je ob prejemu nagrade spomnil velenjski župan iz vrst SD Bojan Kontič, je tudi sicer mesto Velenje na tekmovanju “Moja dežela – lepa in gostoljubna” vsako leto prejelo najvišja priznanja v kategoriji večjih mest. “Že leta 2009, od kar traja projekt, smo osvojili prvo mesto, leta 2010 prav tako prvo mesto, leta 2011 drugo mesto, leta 2012 tretje mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2013 drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, lansko leto pa prav tako drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju,” je poudaril Kontič in se ob tem še zahvalil vsem, ki prispevajo k urejenosti mesta Velenje. Župan mesta ob Paki Bojan Kontič je ob tej priložnosti povabil tudi k ogledu promocijskega filma o lepotah mesta Velenje, ki je nastal ob lanski 55-letnici mesta, režiral pa ga je Velenjčan Matej Vranič.
Na slavnostni prireditvi v Novi Gorici je župan Občine Žalec Janko Kos, ki prav tako prihaja iz vrst SD, prejel priznanje priznanje Žalcu za najlepše urejeno mesto v Sloveniji v kategoriji manjših mest v okviru izbora Turistične zveze Slovenije.