Socialni demokrati predloga zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak, ne bomo podprli. Prepričani smo, da veljavni Zakon o vojnih grobiščih na sistemski ravni povsem ustrezno in dostojno ureja vsa temeljna vprašanja, ki jih predlagatelji izpostavljajo kot predmet ureditve tega zakona. Socialni demokrati tudi ne sprejemamo teze in pogostih namigovanj, da se veljavni Zakon o vojnih grobiščih ne izvaja ter da se zlasti na področju prikritih vojnih grobišč v vsem času od uveljavitve zakona ni storilo praktično ničesar, kar je daleč od resnice.

Če želimo objektivno in verodostojno spregovoriti o tem predlogu zakona, ki je danes pred nami, je zato nujno, da nekoliko osvetlimo dogajanja preteklih mandatov pri obravnavi in sprejemanju tako imenovanih vojnih zakonov, kamor zagotovo sodi tudi ta zakonski predlog. Za tematiko vojnih zakonov velja, da urejajo različna vprašanja polpretekle zgodovine, ki zadevajo čas 2. svetovne vojne in čas po koncu le-te. Hočemo ali ne, ostaja dejstvo, da so vedno znova v ospredju zlasti tista vprašanja, ki jih tudi po 70 letih dojemamo na različen način ter gojimo do njih različna čustva, saj jih različno sprejemamo in vrednotimo. In od tu nas žal loči le še korak h temu, kar pogosto označujemo kot ideološki boj in nove delitve med ljudmi, česar, verjamem, si nihče med nami ne želi.

To Socialni demokrati poudarjamo zato, ker iz izkušenj preteklih mandatov Državnega zbora vemo, da se je praviloma k razpravi o odprtih vprašanjih polpretekle zgodovine pristopalo drugače, kot smo priča danes. Šlo je za koordinirane razgovore s predstavniki vseh parlamentarnih političnih strank ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, na katerih se je skušalo doseči čim širše soglasje o marsikaterih občutljivih vprašanjih, kar bi tlakovalo pot k skupnim ciljem, ki jih razumemo kot medsebojno spoštovanje, pomiritev, pieteten odnos do umrlih in spravo. Socialni demokrati smo razumeli tedaj enako kot razumemo danes, da ta vprašanja ne morejo in ne smejo biti v polju političnega prestiža in dominacije ene stranke ali poslanske skupine, če smo resnično dobroverni in si želimo tovrstna vprašanja rešiti na način, ki za seboj ne bo nikomur puščal grenkega priokusa ter bo slehernemu razblinil vsak najmanjši dvom glede pravilnosti in pravičnosti skupnih odločitev.

Ko je pred približno 10 leti pristojni minister Drobnič iz politične stranke, iz katere danes prihajajo predlagatelji zakona, pripravil osnutke vojnih zakonov, je med tedanjimi političnimi strankami prevladalo zavedanje o tem, da ni vseeno, na kakšen način se lotiti reševanja tovrstnih vprašanj. Socialni demokrati smo pri tem vedno tvorno sodelovali. V pogovore in usklajevanja zakonskih rešitev je bilo vloženega precej časa in truda, pa kljub temu pa v mandatu 2004 – 2008 vojni zakoni niso dosegli zadostne uskladitve in se zakonodajni postopek o vojnih zakonih ni nadaljeval. Nadaljeval pa se je trud in iskanje rešitev o teh zakonih v mandatu, ko smo vladno koalicijo vodili Socialni demokrati in v letu 2009 je bila sprejeta zelo pomembna novela Zakona o vojnih grobiščih, ki jo je kot rečeno v osnovnih rešitvah pripravil že minister Drobnič. Zakon je bil usklajen v najširšem možnem političnem krogu, saj so jo poleg 4 levosredinskih vladnih strank podprli tudi v tedaj opozicijski Slovenski ljudski stranki. Po našem prepričanju je novela Zakona o vojnih grobiščih prinesla pomembne rešitve, ki jih bodisi danes še ne znamo, bodisi jih nočemo korektno ovrednotiti, in sicer je novela:

– predvidela, da se v Ljubljani postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na Slovenskem s posvetilnim napisom Otona Župančiča »Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt«,
– predvidela je, da se za posmrtne ostanke oseb, ki ne bodo imele samostojnega grobišča ali groba, postavi na območju spominskega parka Teharje osrednja kostnica,
– predvidela je tudi različna besedila posvetilne narave na grobiščih, pri čemer se je na grobišča civilnih žrtev vojne in po vojni usmrčenih oseb napisalo »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija«,
– predvidela je, da se svojcem omogoči prenos posmrtnih ostankov v drug grob na istem ali drugem pokopališču,
– predvidela je natančnejša določila o evidentiranju vojnih grobišč,
– precizirala je pravno podlago za varstvo vojnih grobišč Republike Slovenije v tujini, ki so urejena v meddržavnih sporazumih oziroma dogovorih.

Danes zato ni možno in ni pošteno govoriti o tem, da na področju urejanja in odkrivanja prikritih vojnih grobišč ni bilo ničesar storjenega. Vlada je v svojem mnenju zelo jasno zapisala, katere aktivnosti, ki zadevajo prikrita vojna grobišča, je v preteklem času že izpeljala. Tako je bilo izvedenih 600 evidentiranj prikritih vojnih grobišč, 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov. V preteklih letih je vlada uredila prikrita vojna grobišča na območju Kočevskega roga, opravil se je iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, zgrajen je bil spominski park Teharje, zgrajena kostnica v Mariboru in Škofji Loki. Ob tem potekajo še druge aktivnosti urejanja na različnih lokacijah vojnih grobišč ter aktivnosti za postavitev Spomenika vsem žrtvam vojn v Ljubljani. In ne nazadnje tečejo tudi aktivnosti za vzpostavitev nove informacijske baze za vodenje Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč. Res je, da je obseg aktivnosti na tem področju prvenstveno odvisen od zmožnosti financiranja oziroma od vsakoletne vsote proračunskih sredstev, namenjenih urejanju vojnih grobišč, še posebej v času javnofinančnih varčevanj na vseh področjih. Najbrž tudi ni mogoče zanikati, da bi se v preteklih letih lahko na tem področju storilo še kaj več. Pa vendar, to dejstvo ne daje nikomur pravice zavajati s trditvami, da država na tem področju ničesar ni postorila.

Kot rečeno Socialni demokrati ne delimo mnenja, da je potrebno za učinkovitejše in boljše urejanje prikritih vojnih grobišč sprejeti poseben zakon. Tudi predlagatelji sami v uvodu zakonskega predloga navajajo, da to področje ureja Zakon o vojnih grobiščih, ki se po njihovem izvaja prepočasi. Pri čemer poudarijo, da je izvajanje zakona v veliki meri odvisno od politične volje vsakokratne vlade za reševanje tega področja, tudi z zagotavljanjem sredstev za ta namen. Torej predlagatelji sami ugotavljajo, da ob veljavni zakonodaji po njihovem mnenju ni toliko težava v sami pravni ureditvi, kot je po njihovem težava v pomanjkanju politične volje in proračunskega denarja. Zakaj torej poseben zakon? Predlagatelji nadalje sicer navajajo, da se pri prikritih grobiščih zatika pri vpisovanju tovrstnih grobišč v register, vendar to ne more biti tehten razlog za poseben zakon. Socialni demokrati na to vprašanje do danes nismo dobili prepričljivega odgovora, zato ne vidimo nobenega resnega argumenta, zakaj bi se za točno določeno vrsto vojnih grobišč sprejel poseben, specialen zakon, poln takšnih določil, ki po svoji naravi sodijo v podzakonski predpis in nikakor ne v zakon. Prepričani smo, da bi s sprejetjem takega zakona na to pravno področje vnesli preveč pravne zmede, ob tem pa bi eno kategorijo grobišč brez tehtnih vsebinskih razlogov izvzeli iz sistemske ureditve, kot jo danes poznamo v Zakonu o vojnih grobiščih.

Socialni demokrati smo se o tem predlogu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pogovarjali tudi s predstavniki Zveze združenj borcev NOB, ki so v preteklosti vedno tvorno sodelovali pri iskanju skupnih rešitev, kadar so bili na dnevnem redu tako imenovani vojni zakoni. Na tej točki z njimi delimo mnenje, da ta zakon po svoji vsebini ni primeren, niti potreben, saj imamo to področje dokaj dobro urejeno v Zakonu o vojnih grobiščih. Prav tako pa delimo mnenje, da bi se na tem področju moralo kaj izboljšati zlasti pri učinkovitejšem izvajanju veljavnega zakona.

Socialni demokrati ne nasprotujemo dostojnemu pokopu in pomiritvi, vendar tega ne gre povezovati z vprašanjem, ali ta predlog zakona podpiramo ali ne. Naš zadržek izhaja iz prepričanja, da glede novelacije obstoječega zakona, ni bila opravljena širša razprava vseh deležnikov in tako dejansko nimamo stališč vseh zainteresiranih strani, nimamo pa niti prepričljivih vsebinskih pojasnil predlagatelja, kaj zavira ali ovira izvajanje zakona, če govorimo le o njegovi vsebini in če pustimo ob strani zmožnosti države pri zagotavljanju višjih proračunskih sredstev.

Socialni demokrati bomo zato na podlagi vsega navedenega glasovali proti sklepu, da je predlog Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev primeren za nadaljnjo obravnavo.