Politično-gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade in kmetijskega ministra mag. Dejana Židana je z obiskom mednarodnega kmetijskega sejma v Kunmingu začela večdnevni obisk na Kitajskem. Minister Židan pričakuje hitro rast izvoza vina ter mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko, kar je bila tudi rdeča nit slovenske predstavitve na sejmu. Sloveniji se prihodnje leto obeta organizacija naslednjega kmetijsko-trgovinskega foruma. V torek, 8. novembra, se je Židan v Pekingu srečal s kitajskim kolegom Zhang Jianglongom. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med državama na področju gozdarstva ter izpostavila znanstveno sodelovanje. S prvim možem kitajske uprave za varno hrano Zhijem Shupingom pa sta se dogovorila za pripravo memoranduma, ki bi trajno pospešil postopke za uvoz slovenskih prehranskih izdelkov na Kitajsko.
V Kunmingu se je 4. novembra začel uradni program obiska slovenske politično-gospodarske delegacije na Kitajskem. Vodil jo je podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan, ki je želel z obiskom pospešiti gospodarsko in drugo sodelovanje med državama na področju kmetijstva in živilstva ter gozdarstva. Židan se je v okviru obiska, ki trajal do 10. novembra, udeležil predstavitve slovenskih prehrambenih blagovnih znamk, kjer je zbrane tudi nagovoril. Predstavitev je izpostavila predvsem slovensko mleko in mlečne izdelke. Na povabilo ministrskega kolega Han Changfuja se je minister Dejan Židan v soboto in nedeljo udeležil 11. kmetijsko trgovinskega foruma 16+1 med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope v Kunmingu. Slovenija se je tam predstavila s posebnim razstavnim prostorom. Ob tej priložnosti je potekalo tudi srečanje predstavnikov, ki delujejo v okviru asociacije za promocijo kmetijskega sodelovanja med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope.
Obisk ministra s politično delegacijo se je nato v ponedeljek in torek nadaljeval s pogovori v Pekingu. Tam se je Židan sestal z vodstvom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno in z vodstvom kitajske državne uprave za gozdove. V sredo in četrtek je Židan obisk nadaljeval v Hongkongu, kjer se je srečal z guvernerjem province Hongkong in prisostvoval odprtju Mednarodnega sejma vin in žganih pijač, enega največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji. Omenjeni sejem je namenjen predvsem strokovni javnosti in prodajnim aktivnostim. Slovenija se je na tem sejmu predstavila prvič in je imela poseben status države gostje. Gospodarsko delegacijo Slovenije je zastopalo 16 pridelovalcev vin ter dodatno še podjetji Berryshka in Oljarna Kocbek, ki so se predstavili na slovenskem paviljonu.
Sloveniji na mednarodnem kmetijskem sejmu na Kitajskem posebna pozornost
Slovenija je v Kunmingu na povabilo Kitajske kot gostja sodelovala na najpomembnejšem mednarodnem kmetijskem sejmu v tem delu sveta. Največje zanimanje je bilo za med in medene izdelke, cenijo namreč specifična znanja, ki jih ima Slovenija na področju čebelarstva. Letos pa se je Slovenija predstavila tudi z mlekom in mlečnimi izdelki in kot vinska destinacija. Namestnik ministra za kmetijstvo Qu Dongyu Slovenijo pozna predvsem kot deželo medu. “Zanimajo nas predvsem zelo kakovostni izdelki iz medu, ki so na Kitajskem zelo cenjeni kot prehransko dopolnilo,” je ob robu predstavitve kitajskih kmetijskih pridelkov povedal namestnik ministra. Zanima ga slovensko znanje in tehnologija na področju čebelarstva.
Na posebnem razstavnem prostoru so na sejmu, ki sicer uradno odpira vrata v soboto, strokovni javnosti predstavljena kakovostna slovenska vina ter slovensko mleko in mlečni izdelki. “To sta področji kjer pričakujemo tudi hitro rast izvoza. Prve rezultate pričakujemo v roku treh let,” je poudaril podpredsednik slovenske vlade in kmetijski minister Dejan Židan. Kitajskim gostom je na posebni predstavitvi najpomembnejših kmetijskih pridelkov v osrednjih kitajskih provincah opisal način slovenske pridelave, saj tudi sami najbolj cenijo prav sonaravno pridelavo. V nagovoru je Židan izpostavil, da je Slovenija biser sredi Evrope, znana po čebelah, čebelarstvu in znanju na tem področju. Obenem se je zahvalil Kitajski za podporo pri razglasitvi svetovnega dneva čebel. Ob tem pa je povabil tudi na ogled in pokušino slovenskih vin in mlečnih izdelkov, ki se predstavljajo na slovenskem paviljonu.
Kitajske province so se v Kunmingu tokrat predstavile z glavnimi kmetijskimi proizvodi kot so riž, krompir, jabolka, hruške, morski sadeži, čaji, dateljni, banane. Kitajski kmetijski minister Han Changfu je dejal, da bo ministrstvo iskalo trge za svoje pridelke in da je promocija na sejmu v Kunmingu idealna priložnost tudi za to. “Prehrambeni izdelki težko prodrejo na kitajski trg zaradi različnih standardov, ki jih imamo na področju prehrambene industrije. Nekatere države na prvo izvozno dovoljenje čakajo tudi 10 let. To je Sloveniji za mleko uspelo v treh letih, kar je znak dobrega sodelovanja,” pa je ob robu dejal Židan, ki je vesel, da prvi poskusi prodaje na kitajskem trgu že potekajo. Ljubljanske mlekarne so že uspešno izvozile prvi kontejner mleka, Pomurske mlekarne pa prve pogodbe pričakujejo prihodnje leto.
Židan je ob tem poudaril, da je glavni namen izvoza na Kitajsko predvsem ustvarjati višje dobičke, saj da so ti projekti izjemno zahtevni, zato morajo prinesti tudi dobre poslovne rezultate. “Tu so letos ambiciozno prisotne slovenske vinske kleti, ki so dalj časa tipale ta trg. Letos bodo prisotne na kar dveh sejmih, tu v Kunmingu in v Hongkongu. Tekom obiska se je Židan ponovno vrnil v Peking, kjer se je srečal z vodstvom uprave, ki izdaja dovoljenja za uvoz hrane. “Cilj je pospešiti uvozne postopke, ki so vezani na ribje konzerve, pa tudi za med in proizvode iz medu ter meso in mesne proizvode,” je še dodal Židan.
Židan meni, da se Sloveniji obeta organizacija naslednjega srečanja kmetijsko-trgovinskega foruma
Udeležba na osrednjem kmetijskem sejmu v kitajskem Kunmingu je priložnost tudi za slovenska podjetja, je na odprtju 14. mednarodnega kmetijsko-trgovinskega sejma CAFT izpostavil kmetijski minister Dejan Židan. Sloveniji se prihodnje leto sicer obeta organizacija naslednjega kmetijsko-trgovinskega foruma, ki predstavlja novo poslovno priložnost. Židan je v nagovoru ob odprtju ponovno spomnil na znanje in izkušnje, ki jih ima Slovenija na področju čebelarstva, kar bi lahko pospešilo sodelovanje na številnih tako gospodarskih kot znanstvenih področjih. Sloveniji se prihodnje leto obeta organizacija naslednjega foruma, dokončna odločitev pa naj bi bila znana v mesecu dni. Pri kandidaturi sta Slovenijo že podprli Poljska in Bolgarija, velik interes je tudi na kitajski strani.
“Če nam to uspe, pričakujemo velik obisk s strani kitajskih in evropskih poslovnežev ter odločevalcev o kmetijski in prehranski politiki. Če nam uspe pridobiti organizacijo takšnega dogodka, bo to velik uspeh in poslovna priložnost za Slovenijo,” je še pojasnil Židan. Kitajski minister za kmetijstvo Han Changfu je na letošnjem sejmu opozoril predvsem na nove priložnosti za nova znanja, predvsem zelenih tehnologij pri razvoju kmetijstva. “Sejem je praznik za pridelovalce in potrošnike. Pokazal bo razvoj kmetijstva v vseh sodelujočih državah,” je dejal.
Tudi na Kitajskem so pred velikim izzivom zmanjševanja birokratskih ovir, ki bi omogočile bolj spodbudno okolje za investicije in trgovinsko izmenjavo. V zadnjih letih so se po Hanovih besedah trgovinske menjave med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope povečale za 1,5-krat. “Voditi nas morajo tudi inovacije, kjer bomo spodbujali izobraževalni sektor, da bodo krepili tudi inovacije kmetijske pridelave in predelave,” je dodal. Družinske kmetije, zadruge in novi načini organiziranja v kmetijstvu omogočajo nov razvoj kmetijstva na Kitajskem. Han vidi vse večji razvoj tudi v sektorju kmetijskega turizma, ki v zadnjih letih beleži 2,2 milijarde ljudi obiska. “Vse večja bo zahteva po kmetijskih pridelkih, zato je tu odprtih izjemno veliko priložnosti,” je še dodal Han.
Slovenski paviljon sta si ogledala tudi Han in njegov namestnik Qu Dongyu ter poizkusila slovenska vina. Za kitajske medije pa je ob odprtju slovenskega paviljona Židan izpostavil vse večje sodelovanje med državama predvsem na kmetijskem področju, tudi pri prenosu znanj. “Med državama je zelo dobro politično in gospodarsko sodelovanje. To kaže tudi izjemno dobra lokacija paviljona in pomoč kitajske pri njegovi postavitvi. Ob robu sejma potekajo intenzivni pogovori, da bo prihodnje leto Kitajska prisotna tudi v Sloveniji,” je dejal Židan.
Kitajski minister Han poudaril, da je Kitajska odprta za vse slovenske pridelke
Kitajski trg je odprt za vse slovenske pridelke, je na bilateralnem srečanju med Slovenijo in Kitajsko zagotovil kitajski minister Han Changfu in izpostavil, da jih slovenski pridelki zanimajo predvsem zaradi sonaravne pridelave. Kmetijski minister Dejan Židanse je po srečanju s Hanom srečal še z makedonskim in poljskim kolegom. Kitajska v slovenski proizvodnji hrane ne vidi konkurenta. “Zanima se za proizvode, ki so narejeni na bolj sonaraven način in so skozi kitajska očala butični ter prinašajo neko dodano vrednost,” je povedal Židan. Han mu je potrdil, da si Kitajska želi tudi sama zmanjšati birokratske ovire pri postopkih uvoza hrane na Kitajsko.
Bilateralna srečanja so sicer potekala po ministrskem srečanju držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske, ki je potekalo v okviru kmetijsko-trgovinskega sejma v kitajskem Kunmingu. “Slovenija z aktivno udeležbo na tovrstnih mednarodnih konferencah pridobiva prepoznavnost in moč zaradi argumentov. Na tak način dela je tudi Slovenija na mednarodnem parketu velika,” je dejal Židan. Udeleženci so na srečanju izpostavili povečevanje medsebojne blagovne menjave ter izmenjavo znanj in iskanje novih možnosti za raziskave in razvoj. Slovenija s Kitajsko že intenzivno sodeluje na področju krasoslovja.
“Pospešiti moramo še gospodarsko menjavo, so pa trenutno kazalci na področju agroživilstva vzpodbudni. Realizacija v prvi polovici leta je bila pri hmelju za 60 odstotkov večja kot v celotnem lanskem letu. Tudi vinarji letos napovedujejo rast, imamo pa še prve pošiljke mlečnih proizvodov,” je dejal Židan, ki v gospodarski izmenjavi s Kitajsko vidi še veliko potenciala. Države udeleženke so na ministrskem srečanju s posebno deklaracijo podprle predlog Slovenije, da bi bilo naslednje ministrsko srečanje v Sloveniji. Posebno podporo slovenski organizaciji na bilateralnem srečanju podal tudi Han. “Gre za prepoznavnost Slovenije in možnost krepitve gospodarskega sodelovanja,” je menil Židan, ki vidi priložnosti predvsem pri izvozu hrane in tehnologije v kmetijstvu in gozdarstvu ter tehnoloških procesov pri proizvodnji hrane. Prihodnji forum bo najverjetneje potekal kot uvod v sejem v Gornji Radgoni. Židan je prepričan, da bo to eden najpomembnejših dogodkov v letu 2017 v Sloveniji.
Na bilateralnih srečanjih je Židan z makedonskim kolegom Mihailom Cvetkovom iskal možnosti večjega sodelovanja med državama. Makedonska stran želi narediti bistveno večji premik na področju čebelarstva. Ministra sta se dogovorila za pripravo memoranduma o načinu sodelovanja med državama na tem področju, ki bo zajemal pomoč pri pripravi kmetijskih ukrepov pri pomoči čebelarjem ter možnosti skupnega sodelovanja pri proizvodnji medu in izdelkov iz medu. Židan je po srečanju poudaril, da Slovenija išče trg na področju čebelarstva, da ima znanje in opremo in da si želi poslovno pomagati pri vzpostavitvi proizvodnje. Ministra sta se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja na področju vinarstva in o prodaji slovenskega pasemskega materiala Makedoniji. S poljskim kolegom Krzysztofom Jurgielom pa sta se pogovarjala predvsem o sodelovanju v Višegrajski skupini. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija na srečanju skupine predstavila tudi svoja izhodišča za prihodnost evropske kmetijske politike po letu 2020. Dogovorila sta se tudi za obisk Židana z gospodarsko delegacijo na Poljskem.
Poleg krasoslovja se med kitajskimi in slovenskimi znanstveniki obeta sodelovanje tudi pri gozdarstvu
Univerza Yunnan in slovenski Inštitut za krasoslovje letos obeležujeta 20 let skupnega znanstvenega sodelovanja. Podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan je ob obisku podprl sodelovanje in predlagal, da bi se dodatne znanstvene izmenjave okrepile tudi na področju gozdarstva. Predlog je že podprla tudi kitajska stran. Rektor Univerze Yunnan Yang Lin sodelovanje s slovenskimi znanstveniki ocenjuje kot odlično. Na področju krasoslovja poteka že 20 let aktivna izmenjava profesorjev in študentov. Kar štirje slovenski znanstveniki so tudi člani 14-članskega senata univerze. Yang si želi v prihodnje dodatnega sodelovanja. “Obisk slovenskega političnega vrha pomeni nov mejnik znanstvenega sodelovanja med državama. Po obisku bomo poiskali sogovornike in skupne interese,” je povedal Yang.
Židan je z obiskom želel dodatno podpreti že tako močno sodelovanje na področju krasoslovja. “To je tudi temelj, da vključimo še kakšno področje. Ena izmed možnosti je sodelovanje na raziskovalni in izobraževalni ravni na področju gozdarstva,” je povedal Židan. Slovenija tudi sicer vodi področje gozdarstva v skupini 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko. Slovenski inštitut za krasoslovje prihodnje leto obeležuje 70. obletnico delovanja in je predstavlja enega vodilnih mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih središč. Predstojnik Inštituta za krasoslovje Tadej Slabe je pojasnil, da je za pomoč pri raziskovanju kitajskega krasa na inštitutu zaprosil namestnik ministra za znanost.
“Na Kitajskem je 1,3 milijona kvadratnih kilometrov krasa, ogromno vprašanj se postavlja, saj je ta kras gosto poseljen. Prebivalstvo na teh območjih potrebuje veliko vode. Ta pa je na krasu zelo ranljiva,” je poudaril Slabe. Inštitut je v teh 20 letih vsa spoznanja kitajskega krasa objavljal v mednarodnih znanstvenih revijah, temu področju je namenil tudi dve strokovni knjigi, v pripravi pa je tretja. Pred dvema letoma so v Kunmingu uredili tudi mednarodno središče za raziskovanje krasa, ki ima tudi krasoslovni laboratorij. Ob obisku sta Yang in Židan v znak znanstvenega sodelovanja in krepitve prijateljstva med državama v drevoredu, ki je namenjen visokim obiskom, posadila drevo. Tudi sicer so površine, ki sodijo pod okrilje univerze, posajene z različnimi drevesnimi vrstami, kar ob koncu tedna privablja številne prebivalce Kunminga.
Židan si je med drugim ogledal kamnite gozdove, ki so značilen kraški pojav, ki ga poznamo tudi v Sloveniji. Kamniti gozd v provinci Yunnan je uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine, in sicer prav po zaslugi slovenskih krasoslovcev, ki so kitajskim kolegom pomagali pri pripravi dokumentacije za uvrstitev na seznam. Pred 20 leti je kamnite gozdove letno obiskalo okrog 400.000 turistov, danes jih na letni ravni obišče okrog 5,5 milijona. Posestvo Univerze Yunnan se razteza na 800 hektarjih in vključuje 29 fakultet. Na njej študira 30.000 študentov, od tega 16.000 podiplomskih. Yang pa je danes med možnostmi sodelovanja omenil tudi področje varovanja narave in naravnih virov ter trajnostno upravljanje z gozdovi.
Židan z vodstvom kitajske uprave za varno hrano o postopkih za uvoz slovenskih izdelkov
Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se v okviru uradnega obiska na Kitajskem srečal z vodstvom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno. Ključnega pomena za krepitev blagovne menjave so namreč dovoljenja za izvoz živil živalskega izvora na Kitajsko. V času lanskega obiska na Kitajskem sta Židan in predstojnik omenjene uprave podpisala protokol med Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in kitajsko Generalno upravo za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke za izvoz iz Slovenije na Kitajsko. Postopek za izvoz mleka je sedaj zaključen in štiri slovenske mlekarne, ki so dobile odobritev, so se registrirale na spletni strani pristojne kitajske institucije (CNCA). Prva pošiljka mleka je že na kitajskih trgovskih policah, drugo pa so Ljubljanske mlekarne kitajskemu partnerju poslale v četrtek. Velik kontejner vsebuje 20.000 litrov trajnega mleka.
Židan se je vodstvu uprave zahvalil za dokaj hitro urejanje postopkov na področju mleka ter izrazil pričakovanje po podobno časovno hitrim postopkom pri dokumentih za izvoz mesnih izdelkov, rib in proizvodov iz medu. Ključno za Slovenijo je, da se čim prej končajo postopki za izvoz vseh ostalih proizvodov živalskega izvora. Prioritete so izvoz ribjih konzerv, predelanih mesnih proizvodov ter medu in proizvodov iz medu. “Vemo, da na Kitajsko ne moremo izvažati vse hrane, a hrana, pri kateri lahko pričakujemo dober zaslužek, kot so boljša slovenska vina, nekateri mlečni proizvodi, ima velike priložnosti,” je dejal Židan.
Minister Židan in kitajski kolega Zhang za krepitev sodelovanja na področju gozdarstva
Podpredsednik vlade in kmetijski minister DejanŽidan ter njegov kitajski kolega Zhang Jianglong sta se na bilateralnem srečanju v Pekingu zavzela za krepitev sodelovanja med državama na področju gozdarstva. Izpostavila sta znanstveno sodelovanje, ki pa mora nujno prerasti v gospodarsko. Židan in kitajski minister za gozdarstvo Zhang, ki sta se v letu in pol danes srečala tretjič, sta se strinjala o pomembni vlogi skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1), ki jo vodi prav Slovenija. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med državami skupine in izpostavila čimprejšnjo vzpostavitev spletne strani kot osnovne platforme za krepitev tako znanstvenih kot gospodarskih izmenjav med vsemi državami. Zhang je izrazil upanje, da bomo kmalu priče konkretnim rezultatom na tem področju.
Dogovorila sta se, da naj bi spletno stran zagnali ob 25. obletnici kitajskega priznanja Slovenije kot samostojne države. To priložnost si ministrska kolega želita obeležiti s podpisom morebitnega memoranduma ali pogodbe na gospodarskem področju. Zhang, ki je že obiskal Slovenijo, je ocenil slovenske gozdove kot izjemno kakovostne. Izpostavil je, da so se od lanskega obiska Židana na Kitajskem, kjer se je mudil z gospodarsko delegacijo, med državama močno okrepili tudi poslovni stiki ter poslovni dogovori. To je vzpodbudila tudi vse boljša komunikacija med gospodarskima zbornicama obeh držav. “Na teh platformah lahko še bolj krepimo in širimo sodelovanje na tem področju,” je poudaril Zhang.
Že tretje srečanje ministrov na področju gozdarstva za Židana pomeni korak naprej v krepitvi sodelovanja na tem področju. Na znanstveno raziskovalnem področju je izpostavil tri raziskovalne sklope, in sicer odpornost gozdov, inovativno in prožno biogospodarstvo ter izobraževanje v gozdarstvu. Tu želi Židan okrepiti spodbujanje visokotehnoloških izdelkov na osnovi lesa, gozdno lesno mehanizacijo in nove poslovne priložnosti. Zhang je podprl predvsem vidik znanstvenega sodelovanja pri gozdarstvu, ki je po njegovem mnenju lahko podlaga za krepitev bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko. Ministra sta si izmenjala tudi izkušnje pri iskanju škodljivcev v gozdovih. Tudi na Kitajskem uporabljajo drone tako za preprečevanje širjenja požarov kot tudi za iskanje škodljivcev. “To je projekt, kjer lahko najini državi iščeta skupne rešitve,” je prepričan Židan.
Židan obisk Kitajske zaključil na največjem mednarodnem vinskem sejmu v tem delu sveta
Kmetijski minister Dejan Židan je obisk na Kitajskem zaključil v Hongkongu, kjer bo prisostvoval odprtju mednarodnega sejma vin in žganih pijač, enega največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji. Na sejmu se predstavljajo tudi slovenska vina. Kmetijski minister Dejan Židan obisk na Kitajskem ocenjuje kot izjemno uspešen. Prepričan je, da je utrdil dobro politično sodelovanje in prinesel nove možnosti za gospodarsko sodelovanje. Prve poslovne pogodbe so nekateri vinarji že sklenili. Židan je prepričan, da lahko politični obisk odpira nove gospodarske priložnosti, pa tudi neposredno spodbuja poslovno sodelovanje. Prav za Kitajsko je značilno, da je treba odnos graditi sistematično, po korakih. “Prvi korak je spoznavanje, potem gradnja medsebojnega zaupanja in potem je odpre tudi poslovno sodelovanje. Mi smo sedaj že v tretjem koraku, posli se namreč že začenjajo,” je pojasnil slovenski minister.
Izvoz prehrambenih izdelkov pomeni več povpraševanja po domačih surovinah, kar viša njihove cene. To Židan že opaža pri vinih, kjer se je prodaja v zadnjih letih cenovno izboljšala. Nekatere vinske kleti že ugotavljajo, da bi lahko prodale več vina, kot so ga same sposobne proizvesti. “Tudi na Kitajskem sem opazil, da so se sklepale pogodbe med slovenskimi vinskimi kleti in med kitajskimi neposrednimi kupci ali distributerji,” je dejal Židan. V praksi to vpliva tudi na kmetijstvo, saj večje povpraševanje pomeni boljše pogoje za prodajo pridelkov kmetij, v primeru vinarstva je to grozdje. “V Sloveniji smo v procesu, ko so odkupne cene grozdja začele rasti. To je naša edina možna pot, saj ne moremo v neslutene možnosti povečati naše proizvodnje, ker nam naravne danosti tega ne omogočajo. Lahko pa našo proizvodnjo naredimo vedno boljšo, v nekaterih primerih butično, kar pomeni boljšo prodajno ceno za končne prodajne produkte in boljše nakupne cene za kmetijske surovine. To je edina pot po kateri lahko Slovenija zmaga,” je še prepričan Židan.
Pri osvajanju novih trgov se zaveda, da je to proces, kjer traja vsaj tri leta, da pride do konkretnih pogodb. Opaža pa, da posamezne vinske kleti že podpisujejo pogodbe s kitajskimi partnerji. Veseli ga medsebojno investiranje med državama, saj je kitajsko podjetje že investiralo v superračunalnik v Sloveniji, posamezni slovenski podjetniki pa sklepajo milijonske pogodbe, med drugim za ultralahka letala in druge. “Moramo pa se osredotočiti. Mi nimamo kapacitet, da bi lahko imeli na vseh področjih veliko in pomembno sodelovanje. V Sloveniji imamo na nekaterih nišnih segmentih visoko tehnološko znanje. Na kitajski strani pa imajo trg in denar, to je dobra kombinacija. Tudi slovensko veleposlaništvo je v to usmerjeno,” je dodal minister. Velike možnosti vidi tudi v turizmu, saj je ta izjemno pomemben v Hongkongu. Tukajšnji prebivalci, ki jih je več kot sedem milijonov, zelo radi potujejo. Od tri do štirikrat letno se odpravijo na pot v tuje države. Iščejo pa prav to, kar ponuja Slovenija – čisto okolje, doživetja, raznolikost okolja in raznolikost kulinarične ponudbe.
Na kmetijskem področju je Slovenija trenutno osredotočena na izvoz vin in mlečnih izdelkov. V Hongkongu primanjkuje mleka v prahu, kar Slovenija lahko ponudi. Po šestih dneh obiska je Židan prepričan, da se je okrepilo politično sodelovanje med državama, okrepila pa se je tudi vloga Slovenije v skupini 16+1, ki vključuje države Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. Slovenija bo organizatorka ministrskega in poslovnega srečanja 16+1 na kmetijskem področju v prihodnjem letu. Židan je prepričan, da je to za Slovenijo velika politična in poslovna priložnost. “Pospešili smo tudi postopke certificiranja slovenske hrane, imamo pa obljubo o hitrem zaključku postopkov pri ribjih konzervah, medu, medenih izdelkov in nekaterih vrstah mesa,” je dodal.
Na področju gozdarstva bosta državi nadgradili poslovno sodelovanje. Prihodnje leto bo za skupino 16+1 zgrajena tudi posebna spletna platforma, ki tudi pomeni osnovo za nove poslovne priložnosti. “V Hongkongu pa smo okrepili odnose, ki jih na ravni izvršne oblasti v zadnjih letih skoraj ni bilo. Dogovorili smo se, da prihodnje leto pride njihov pristojni minister z večjo gospodarsko delegacijo v Slovenijo. Ob tem bomo iskali skupne možnosti za trgovanje, za tehnološki preboj in za investicije,” je še dejal minister. Židan je prisostvoval odprtju največjega vinskega sejma v Hongkongu, čez dan je imel več bilateralnih srečanj s političnim vrhom Hongkonga ter nekaterimi drugimi službami, med drugim s tukajšnjim sektorjem za varno hrano, ki velja za enega najstrožjih v svetu. Obisk se je zaključil s predstavitvijo vrhunskih slovenskih vin na gala večerji, kjer so bila vina predstavljena skupaj s slovensko kulinariko. Slednjo je predstavila ekipa vrhunskega slovenskega kuharja Janeza Bratovža, lastnika ljubljanske restavracije JB.
Slovenija na sejmu v Hongkongu navdušila vinske poznavalce
Slovenija se z najkakovostnejšimi vini letos prvič predstavlja na največjem vinskem sejmu v Hongkongu. Azijske ljubitelje vina zanima predvsem rdeče vino, v slovenskem paviljonu pa so se navdušili tudi za desertna vina. Na največjem vinskem sejmu v tem delu sveta je Slovenija letos država gostja med 1600 razstavljavci iz 36 držav. Na srečanju z novinarji je minister Židan izpostavil večtisočletno zgodovino proizvodnje vina v Sloveniji, izpostavil diverzificirano območje od Alp do morja, tako raznolika je posledično tudi ponudba slovenskega vina.
Med slovenskimi razstavljavci je tudi Santomas, katerega predstavnica Larisa Žibrik je izpostavila, da si od sejma obetajo veliko. “Prisotnost ministra je močno povečala prepoznavnost Slovenije na tem sejmu. Hongkong je sicer pomemben za celotno azijsko tržišče. Mi pa moramo povezati kulinariko, vina in turizem, da predstavimo Slovenijo kot butično zeleno destinacijo,” je poudarila. Santomas na kitajskem tržišču že zastopa Vinarstvo Ščurek, Santomas in Steyer. Kitajske ljubitelje vina sicer najbolj navdušujejo rdeča vina. Sedaj pa vinarji iščejo nove priložnosti tudi v Hongkongu, ki je velikega pomena za celoten azijski trg.
Žibrikova je prepričana, da vino potrebuje predvsem poreklo, česar pa v Sloveniji po njenem mnenju manjka. Izpostavila je, da prodor na nov trg zahteva od šest do sedem let trdega dela. Ob tem pa je pomembna povezanost in sodelovanje vseh vinarjev, ki bi prinesla največje rezultate. Izvršni direktor Trgovinskega in razvojnega sveta v Hongkongu Benjamin Chau je ob obisku slovenskega paviljona naročil desertno vino. Od prvega sejma v letu 2008 se je število razstavljavcev potrojilo, azijski trg pa predstavlja desetino vse svetovne porabe vina. Samo v Hongkongu je sicer 20.000 restavracij.
