Poslanca SD Meira Hot in Matjaž Nemec na pogovoru z Italijanskim veleposlanikom v Republiki Sloveniji Carlom Campanilejem o aktualnih razmerah in sodelovanj med državama.
Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.
Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.
Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.
Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.
Evropa je na pragu novega obdobja, Manifest o sodelovanju med slovenskimi Socialnimi demokrati, Demokratsko stranko Furlanije-Julijske Krajine in Socialdemokratsko stranko avstrijske Koroške je mednacionalna socialdemokratska zaveza, da ljudi ob meji ne bomo pustili na cedilu desničarske razdiralne politike.
Vodilni predstavniki socialnodemokratskih strank Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine so danes v Gorici podpisali programski Manifest o sodelovanju in povezovanju ljudi, krajev in vsebin na obmejnem območju, v katerem so opredelili skupnih deset ciljev.
»Podpisniki tega programskega manifesta se zavezujemo, da bomo vezi med nami ter vsemi dobromislečimi političnimi in civilnodružbenimi silami, ki želijo živeti v močni, povezani in tolerantni skupnosti, takšni, ki različnost vidi kot priložnost za uresničitev največjega možnega potenciala v dobro ljudi, še krepili«, je ob dogodku poudaril podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v imenu SD tudi podpisal skupni manifest. »Prav časi, ko se po Evropi razraščajo populizmi, ki se hranijo s strahovi ljudi in negotovo prihodnostjo in ki politikom konservativne in ekstremne desnice dajejo lažno legitimiteto »rešiteljev«, terjajo odločne ukrepe«, je dodal.
Isabella De Monte, Carlo Calenda, Furio Hosnell, Debora Serracchiani in Tatjana Rojc, ki so manifest podpisali v imenu socialdemokratskih družin avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, so mu pritrdili v zavezi, da naj manifest bolj kot simbolno dejanje spodbudi dejansko ukrepanje po področjih in vsebinah obmejnih območij: jezikovnih manjšin, izobraževanja, turizma, infrastrukture… To bo po mnenju vseh podpisnikov terjalo več kot le politično voljo socialdemokratskih družin Slovenije, Italije in Avstrije, zahtevalo bo širši družbeni in vseevropski angažma.
»Ta manifest in njegovo sporočilo vidim kot del nečesa večjega. Vidim ga kot nov zagon za boljšo Evropo. Se pa moramo pred tem odločno zoperstaviti vsem dvomom, strahovom in nestrpnosti, da bodo lahko v polni luči ponovno zaživele skupne evropske vrednote, zaradi katerih je Evropa pravzaprav nastala,« je prepričan Matjaž Nemec. Podpisniki v sodelovanju vidijo način, da preženemo strahove, dvome in nestrpnosti ter s tem preprečimo vzpon politike, ki raste le ob razdvajanju in negativnosti.
»Venomer, povsod in prav dandanes, ko sence preteklosti želijo v evropskem prostoru ponovno zatemniti svetlobo svobodne in na vrednotah pravičnosti, solidarnosti, humanosti in vsesplošnemu napredku in blaginji zavezane Evrope, se moramo spomniti in obuditi zavedanje, da dobro prihaja le skupaj s sodelovanjem in povezanostjo. Socialni demokrati in vsi dobro misleči ljudje, generacije njih, ki so več kot sedem desetletij pod skupno streho v isti evropski družini sobivali v miru in spoštovanju, ne bomo dovolili, da ti svoboščini ponikneta v žrelu populizma, temveč v prihodnjem času, najbolj prelomnem času Evrope ostaneta dela življenja vsakega Evropejca in Evropejke«, je ob podpisu Manifesta zaključil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec.
Državna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, podpredsednica Socialistov in demokratov, sta se v Evropskem parlamentu v Bruslju sestali z italijanskim poslancem Paolom de Castrom, nekdanjim predsednikom in zdajšnjim članom odbora za kmetijstvo v EP, sicer koordinatorjem za kmetijstvo pri Socialistih in Demokratih ter evropsko poslanko S&D Isabello de Monte iz Furlanije-Julijske krajine.
Italijanska poslanca de Castro in de Montejeva sta izrazila zadovoljstvo nad dogovorom ministrov za kmetijstvo Slovenije in Italije mag. Dejana Židana in Maurizia Martine in v celoti podprla skupna prizadevanja za čezmejno zaščito Terana na celotni planoti Kras. Obe ministrstvi bosta namreč oblikovali skupno delovno skupino za pripravo dokumentacije za skupno čezmejno zaščito.
Evropski poslanec Paolo de Castro je zagotovil polno podporo Italije Sloveniji in se strinjal, da je vino s tem imenom možno pridelovati le na Krasu. Potrdil je, da je to še en primeri zelo uspešnega čezmejnega sodelovanja med državama.
Ministri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU, ki se ga s strani Slovenije udeležuje minister mag. Dejan Židan. Na zasedanju Sveta EU so se ministri seznanili s trenutnim stanjem v kmetijstvu in opravili razpravo o poenostavitvi skupne kmetijske politike, vprašanjih v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi ter o tržnih razmerah in ukrepih za podporo trgom. Predsedstvo je podalo tudi informacijo o napredku pri obravnavi pri zakonodajnem aktu, ki združuje obstoječi šolski shemi.
Ob robu zasedanja se je minister Židan srečal s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, pristojnim za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah. Na srečanju sta med drugim govorila o migracijah, arbitražnem sporazumu in boljši zakonodaji. Pri slednjem je minister predstavil potek aktivnosti Slovenije z Evropsko komisijo glede spoštovanje veljavne zaščite označbe porekla za vino Teran, ki je od vstopa Slovenije v EU v letu 2004 tudi del pravnega reda EU. Podpredsednik Komisije je namreč pristojen tudi za varovanje pravnega reda EU in transparentnost postopkov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v Bruslju sestal tudi z italijanskim kmetijskim ministrom Maurizijem Martino. V pogovoru sta ministra ugotovila, da so odnosi med državama odlični. Prav tako so zelo dobri odnosi tudi na področju kmetijstva, ki se izražajo v številnih uspešnih čezmejnih projektih, zavzela pa sta se tudi za skupni pristop pri čezmejni zaščiti vina teran na planoti Kras. Slovenski in italijanski minister, Židan in Martina, se strinjata, da se ime Teran lahko uporablja izključno za vino s Kraške planote.
Eden od pomembnih elementov tega sodelovanja je tudi promocija geografskega območja Kraške planote, tamkajšnje proizvodnje terana in izključna uporaba imena teran na Kraški planoti. Ministra sta se v pogovoru strinjala, da bi za zagotovitev učinkovite čezmejne zaščite morali proizvajalci na obeh straneh meje izpolnjevati enake pogoje proizvodnje, vključno z uporabo trte Refošk (Refosco).
Z namenom priprave dosjeja bo ustanovljena delovna skupina s predstavniki ministrstev, regij in proizvajalcev obeh držav. Prvi sestanek te skupine je načrtovan za 11. decembra letos.
Na srečanju s poslancem Evropskega parlamenta, predsedujočim Odboru EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Czesławom Adamom Siekierskim je kmetijski minister Dejan Židan predstavil, kako Slovenija izvaja reformirano Skupno kmetijsko politiko 2014 – 2020. Pozornost sta namenila shemi šolskega mleka, kjer sta se strinjala s povečanjem finančne ovojnice na 100 milijonov EUR. Minister Židan se je Siekierskemu na koncu zahvalil za vso podporo pri aktivnostih Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih ter ga povabil v Slovenijo in vabilo tudi sprejel.
Na povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.
“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”
Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.
V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.
Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v okviru delovnega obiska v Milanu udeležil slovensko-italijanske poslovne konference, si ogledal veletržnico SO.GE.MI in se sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije ter obiskal svetovno razstavo EXPO, kjer si je ogledal slovenski paviljon in tudi paviljone nekaterih drugih držav.
Minister Židan je najprej obiskal veletržnico SO.GE.MI, ki v Milanu upravlja vse agroživilske tržnice na debelo. Veletržnica deluje na skupni površini 1.000.000 m2, kjer pretovarjajo, prodajajo sadje, zelenjavo, ribe, belo meso in cvetje. Minister se je nato udeležil SLO – ITA srečanja gospodarskih delegacij s področja agroživilske in lesno predelovalne industrije. Na srečanju je sodelovalo preko 40 predstavnikov iz 28 živilsko in lesno-predelovalnih, pohištvenih podjetij ter institucij.
Minister Židan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da se je v prvem četrtletju letos nadaljevala rast gospodarske aktivnosti, bruto domači proizvod je bil za 2,9 odstotka višji kot v istem četrtletju lanskega leta. Le-tega je pospešila tudi rast domače potrošnje, ki postaja bolj uravnotežena kot v predhodnih četrtletjih, ko je povečanje gospodarske aktivnosti temeljilo pretežno na izvozu, ki sicer ostaja pomemben dejavnik rasti.
Po besedah ministra v slovenskem kmetijstvu in živilstvu kazalci razmer v določenih segmentih kažejo na izboljšanje stanja v panogi. V letu 2014 se je nekoliko povečalo število podjetij v živilski panogi. Obenem se je povečala tudi produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega ter neto čisti dobiček. Tako kot v preteklih letih, se je tudi v letu 2014 nadaljeval trend rasti prodaje živilskih podjetij na tujih trgih, ki je v letu 2014 narasla za 6% in skupaj znašala 23%, kar kaže na vse večjo izvozno usmerjenost in s tem manjšanje odvisnosti od domačega trga.
“Naveden podatek odraža dejstvo, da so produkti slovenske živilskopredelovalne industrije kakovostni in inovativni ter lahko konkurirajo na svetovnem trgu,” je dejal minister in dodal, da sta v Sloveniji zelo pomembna kakovost in varnost hrane na trgu, ki jih potrošniku zagotavlja ustrezen sistem nadzora. “To je tudi razlog, da v preteklih letih nismo imeli večjih afer v verigi preskrbe s hrano, kar je lahko naša konkurenčna prednost pri prodaji hrane na tujih trgih,” je povedal slovenski kmetijski minister.
Židan je v svojem nagovoru izpostavil tudi pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, 20. maja, pri Organizaciji združenih narodov. Vlada je med prioritete Republike Slovenije za delovanje pri Organizaciji združenih narodov v okviru izhodišč za 70. zasedanje Generalne skupščine OZN vključila tudi prehransko varnost, v okvir katere sodi omenjena pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel. Pobuda oz. aktivnost Slovenije pri razglasitvi svetovnega dne čebel posledično odpira tudi gospodarske priložnosti za čebelarstvo, prenos znanja in dobrih praks ter turizem oz. promocija Slovenije po celem svetu.
Italija je sicer eden pomembnejših partnerjev za slovensko živilskopredelovalno industrijo, pomembna je predvsem zaradi bližine ter svoje kulinarične tradicije. Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med Slovenijo in Italijo je na visoki ravni in je v letu 2014 presegala 540 mio €. Gotovo pa je na trgu živilskih in kmetijskih proizvodov še vedno veliko prostora za izboljšanje mednarodne menjave in prodajo slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov na zahtevnem italijanskem trgu.
Sicer pa so se v letu 2014 izboljšale razmere tudi v lesnopredelovalni industriji, ki na posameznih področjih (hiše iz lesa) postaja prepoznavna po vsej Evropi. Poslovna konferenca je bil eden izmed večjih gospodarskih dogodkov ob robu svetovne razstave EXPO 2015, v organizaciji agencija SPIRIT, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem lesne in pohištvene industrije in Lesarskim grozdom oz. Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
V okviru poslovnih dogodkov se je minister sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije, in sicer podjetji Vega, COOP, SO.GE.MI, Idea3 ter predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s sedežem v Trstu. Italijanska podjetja so ena največjih podjetij na področju organiziranih velikih distributerjev živil in dobrin široke potrošnje ter na področju razvoja družbe v smeri logistične in strukturne revizije tržnic na debelo ter razširitve palete ponudbe in storitev na področju agroživilske stroke.
Minister Židan je obiskal tudi svetovno razstavo EXPO, kjer si je najprej ogledal slovenski razstavni paviljon. Na njem se Slovenija predstavlja pod geslom: »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava.« Vsebine so tesno povezane tudi s hrano, ki je globalna tema svetovne razstave. Slovenija se predstavlja z lastnim paviljonom, velikim 800 m2, na površini 1.910 m2 v središču razstaviščnega dogajanja. Slovenski paviljon ima piramidalno obliko, ponazarja prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni svet.
Paviljon je zgrajen pretežno iz naravnih materialov, predvsem iz lesa in stekla. Več kot 60% Slovenije je pokrito z gozdom, konstrukcijsko zahteven objekt pa je ogledalo konkurenčnosti slovenskega znanja na področju gradnje z lesom. Slovenski paviljon dnevno obišče približno 4.000 obiskovalcev, v celotnem obdobju trajanja bo po napovedih organizatorja svetovno razstavo obiskalo 20 milijonov ljudi. Slovenija se predstavlja s stalno razstavo v paviljonu preko petih vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika. Dogajanje v paviljonu je popestreno z bogatim šestmesečnim programom desetih slovenskih regij.
