Nemčija Archives

Prispevki

Komentar Jerneja Štromajerja v luči nemških volitev: »EU bo od mladih ali pa je ne bo!«

22. septembra 2017/in Kolumne, Novice /by Denis Sarkić

Ko smo v začetku septembra z doktorskimi študenti in mladimi raziskovalci iz celotne Evropske unije na seminarju evropske fundacije za progresivne študije gledali TV duel med Angelo Merkel (CDU) in Martinom Schulzem (SPD), smo družno ugotavljali, da etablirana nemška in s tem tudi evropska politična elita preprosto nima nobenih svežih in naprednih idej, ki bi jih lahko ponudili volivcem.

Slednje je tudi največji problem socialdemokrata Schulza, ki skupaj s svojo stranko na volitvah ponuja program, ki kljub nekaterim idejam, ki zagotovo gredo v pravo smer in ki bi jih Nemčija potrebovala, ob zmerni in izkušeni političarki, kot je Angela Merkel, še vedno nudi samo bledo senco rdečega logotipa, ki krasi stranko. Istočasno je TV duel pokazal problem izzivalca, v tem primeru SPD, ki kot mlajši partner v veliki koaliciji težko predstavi razliko med sabo in svojo politiko ter politiko kanclerke, ki jo želi zamenjati.

Na ironijo izvora glavnih težav nemških socialdemokratov me je na seminarju sicer opozoril britanski tovariš, ki – milo rečeno – nima dobre besede o nekdanjem britanskem premierju Tonyju Blairu in njegovi tretji poti. Če SPD pod kanclerjem Schröderjem v rdeče-zeleni koaliciji ne bi sprejel Agende 2010, ki predstavlja temelj za trenutne nemške ekonomske kazalce, potem Angela Merkel, ki je dve od svojih treh vlad sestavila prav s SPD, ne bi imela platforme stabilnosti in učinkovitosti, s katero nagovarja volivce.

Da ne bo pomote, nemška tretja pot ni pokazatelj, da ta politika deluje. Ravno nasprotno, je samo odraz kapitulacije socialnih in ekonomskih politik levice z nekajodstotnim popustom, malo bolj socialno noto in človeškim obrazom tega, kar bi sicer lahko pričakovali od desnih prostotržnih prokapitalističnih strank. In ker imajo ljudje raje original kot slabo kopijo, tudi nič kaj ne kaže na volilni preboj SPD. Čeprav, bodimo iskreni, če se na nemško volilno nedeljo izkaže, da so se ankete ponovno zmotile, v resnici sploh ne bi smeli biti več presenečeni, sploh glede na izkušnje s Trumpom in Brexitom – vendar pa kljub vsemu, temu ni ravno za verjet.

Kakorkoli, s tovariši iz mreže mladih progresivnih akademikov, ki se združujemo pod okriljem omenjenega progresivnega možganskega centra, smo se strinjali, da morajo evropske laburistične, socialistične in socialdemokratske stranke najti nove, bolj progresivne programske rešitve in nehati ponujati le malo bolj socialen program desnice. In to je tudi namen naše mreže: da ponudimo realno izvedljive in napredne programske predloge, ki bi jih nato lahko implementirali. Sam bom tako sodeloval v delovni skupini, ki bo pokrila področje demokratizacije ekonomije in sprememb prevladujočega socioekonomskega sistema. Če kdo, smo namreč prav mladi prepričani, da alternativa obstaja.

In prav mladim bi morala politika tako v Nemčiji kot v EU bolj prisluhniti. Volilna in politična apatija mladih pač ni nekaj dobrega. Saj so volitve vendar odločanje o tem, kako bomo živeli v prihodnje. In če bi poslušali mlade, se veliko političnih pretresov, ki so se zgodili v preteklih letih, ne bi zgodilo; Britancev na primer ne bi bolela glava zaradi referendumske odločitve za Brexit. In če kdo, si mladi želijo sprememb v utečeni politiki, kar je v veliki meri pokazala tudi podpora mladih za Bernieja Sandersa in Jeremyja Corbyna, ki jim druge generacije na levem delu političnega spektra (žal) niso sledile.

Kakorkoli, politika ne potrebuje toliko novih obrazov kot nove programske usmeritve. Če ne gremo naprej in obstanemo na mestu, potem v bistvu nazadujemo. In kdor bo skupaj s potencialom za realno izvedbo progresivnih politik na volitvah sposoben ponuditi napreden program za prihodnost, ta bo tudi dobil podporo mladih – in tako ne bo samo na pravi strani prihodnosti, ampak tudi na strani razvoja in napredka Evropske unije.

Jernej Štromajer je strokovni sodelavec Poslanske skupine SD

Predsednik SD Židan ob napadih v Turčiji, Nemčiji in Švici: “V teh težkih časih čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”

20. decembra 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Slovenski Socialni demokrati najostreje obsojamo terorizem in vsakršno uporabo nasilja za dosego kakršnega koli cilja. Zato tudi ostro obsojamo včerajšnji grozovit napad v Berlinu, kjer je napadalec s tovornjakom med božičnim sejmom ubil najmanj 12 ljudi in ranil še več deset nedolžnih oseb. Prav tako obsojamo napad v Ankari, kjer je bil umorjen ruski veleposlanik v Turčiji Nj. Eks. Andrey Karlov ter strelski napad v Zürichu, kjer je napadalec v muslimanskem verskem centru ranil tri ljudi.

Socialni demokrati smo mnenja, da moramo v teh težkih trenutkih stati ob strani prijateljem v Evropi in po svetu ter skupaj braniti mir in temeljne človekove vrednote. Ocenjujemo tudi, da morajo biti takšni napadi opomin, da je potrebno tesno sodelovanje mednarodne skupnosti za reševanje konfliktov po mirni poti in predvsem da je potrebno strniti vrste v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

Hkrati tudi opozarjamo naj bodo ukrepi zoper nasilje, čeprav upravičeni z bolečino, vseeno v skladu z vladavino prava in ne smejo iti na račun temeljne človekove svobode in naših skupnih evropskih vrednot. Zato svarimo pred populističnimi in hitrimi potezami, ki bi lahko ogrozile evropske vrednote in principe civiliziranega sveta.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je danes, 20. decembra, podpredsedniku nemške zvezne vlade in liderju nemških Socialdemokratov Sigmarju Gabrielu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Berlinu.

Židan je v pismu Gabrielu poudaril, da je šlo za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. “Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej,” je še zapisal Židan in dodal, da “smo v teh težkih časih ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo”.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na današnjem srečanju osebno izrazil sožalje in prenesel sočutje ob smrti kolega veleposlanika Karlova tudi Veleposlaniku Ruske Federacije v Ljubljani Nj. Eks. Doku Zavgaevu.

Sožalno pismo predsednika SD predsedniku nemške SPD:

Spoštovani predsednik, dragi Sigmar Gabriel,

Novica o včerajšnjem terorističnem napadu na božičnem sejmu v Berlinu me je globoko pretresla. Gre za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture.

Dovolite mi, da v imenu slovenskih Socialnih demokratov in v svojem imenu izrečem iskreno sožaljem svojcem žrtev, poškodovanim pa vse želje po skorajšnjem okrevanju.

Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej. V teh težkih časih smo ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.

Prejmi prosim, spoštovani predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja,

Dejan Židan

predsednik Socialnih demokratov

Minister Židan na konferenci v Nemčiji: Gorsko-hribovskim kmetijam moramo omogočiti preživetje in razvoj

4. oktobra 2016/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

“Razvoj in preživetje gorsko-hribovskih kmetij je v javnem interesu, saj opravlja posebne javne funkcije, skrbi za poseljenost podeželja, ohranja biotsko raznovrstnost,” je na posebni konferenci o gorskih kmetijah v nemškem Garmisch-Partenkirchnu poudaril kmetijski minister mag. Dejan Židan. Izpostavil je pomen povezovanja držav, ki imajo ta poseben tip kmetovanja. Židana je na konferenco “Gorsko kmetijstvo – tradicija in odgovornost za prihodnost” povabil nemški minister za hrano in kmetijstvo Christian Schmidt. Gorsko-hribovsko kmetovanje deluje pod posebnimi pogoji, z malo polji, veliko travinja, stroški proizvodnje so bistveno višji. Države v alpskem območju si želijo ta tip kmetovanja ohraniti, mu omogočiti preživetje in razvoj. V Sloveniji na primer več kot polovica vseh kmetij spada v gorsko-hribovsko območje.

Umik s teh kmetij pomeni propad kmetije in zaraščanje, česar pa so Slovenija po Židanovih besedah ne želi, saj je delež zaraščenosti že zelo visok. “Pomembno je, da obstaja skupina evropskih držav, ki ob zagovarjanju kmetijske politike zagovarjamo tudi gorsko-hribovske kmetije. Ne moremo si privoščiti, da bi bila evropska kmetijska politika napisana samo na kožo ravninskih kmetij, ki jim je lažje kmetovati z nižjimi stroški,” je povedal slovenski minister. Predstavil je posebne ukrepe, ki jih na tem področju vodi Slovenija, in napovedal tudi uvedbo dodatnega plačila na naklon. Če ima kmetija površine, kjer je naklon večji kot 35 odstotkov, bo prihodnje leto kmet dobil 50 evrov na hektar, kjer pa je naklon večji od 50 odstotkov, pa 100 evrov na hektar. Napovedal je tudi posebne razpise za male kmetije za enkratno sofinanciranje razvoja in za boljše pogoje za sofinanciranje splošnih investicij.

Posvet je bil pomemben tudi z vidika priprave na novo kmetijsko politiko po letu 2020. “Pomembno je, da se države, ki imamo gorske kmetije, med sabo pogovarjamo. Tako bomo v evropski družini bolj trdo zastopale naša specifična stališča,” je dodal Židan. Ponovno nastaja skupina držav kot leta 2010, v kateri so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, ki imajo tudi gorski način kmetovanja. Židan je poudaril, da to ni povprečen način evropskega kmetovanja, zato se morajo te države povezovati s ciljem, da se ohrani tudi ta specifičen način kmetijske proizvodnje. Ob tem je dodal, da je v vsakem primeru treba ohraniti močno kmetijsko politiko tudi po letu 2020. Pričakuje, da bosta tudi slovenska vlada in parlament ob začetku pogajanj za bodoče financiranje politik v EU jasno izpostavila pomen močne kmetijske politike tudi v prihodnje.

Konferenci je sledilo bilateralno srečanje med Slovenijo in Nemčijo. Glavna točka je bila priprava na novo kmetijsko politiko, kjer so si izmenjali prva razmišljanja. Spregovorili so o nadaljnjih korakih pri večji pravičnosti v prehranski verigi. “Na odboru za kmetijstvo evropskega parlamenta se začenja priprava serije predlogov ukrepov. Reševanje te problematike na ravni držav ne daje zadostnih rezultatov, zato bomo nadaljevali s pripravo nove regulative na ravni EU,” je pojasnil Židan.

Minister Židan med obiskom na Saškem tudi o gospodarjenju z državnimi gozdovi

3. julija 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Kmetijski minister mag. Dejan Židan se je mudil na obisku nemške Zvezne dežele Saška, kjer se je s tamkajšnjim deželnim kolegom Thomasom Schmidtom pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja. Minister Židan se je skupaj s slovensko veleposlanico v Zvezni Republiki Nemčiji mag. Marto Kos sestal s predstavniki gospodarstva s področij gozdarstva, žagarstva, lesne industrije in prehrane. Minister Židan je z nemškim kolegom Schmidtom obiskal gozdarsko podjetje Saški gozdovi, ki upravlja s saškimi gozdovi in dobil nasvete za delovanje napovedane slovenske različice tovrstnega podjetja. Nemška dežela Saška je namreč pred nekaj leti upravljanje in gospodarjenje z državnimi gozdovi prepustila državnemu podjetju.

Slovenski minister Židan je za medije povedal, da so med obiskom pridobili mnogo informacij, ki bodo koristna za napovedano slovensko podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi. “Dali so nam mnogo informacij, tudi s področja najetja uslug v državnem gozdu. Predvsem na kakšen način jih najemati, da je to ekonomsko najbolj upravičeno. Dobili smo tudi informacije s področja prodaje lesa,” je povedal Židan in dodal, da njegovo ministrstvo želi z zakonom o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti ustanoviti podjetje Slovenski državni gozdovi, ki bi gospodarilo z gozdovi v lasti države. To vključuje oddajo sečnje, spravila, izgradnjo gozdne infrastrukture ter gojitvenih in drugih del v gozdu, prodajo posekanega lesa ter nakup in prodajo gozdnih zemljišč za namen povečanja deleža državnega gozda. Predvideno je tudi, da bo gospodarska družba za pravico do upravljanja z državnimi gozdovi v proračun plačevala delež dobička.

Do obravnave na vladi še ni prišlo zaradi dogovarjanj med koalicijskimi partnerji. A Židan je povedal, da so okoli ciljev in načel ustanovitve podjetja sedaj usklajeni, prav tako pa ni več razhajanj glede samega gospodarjenja z državnim gozdom. Ta mora biti po trditvah Židana samo prva stopnička v verigi gozd-les. “S stališča države je zelo pomembno, da čim več lesa, posekanega v državnem gozdu, ostane v Sloveniji, se ga tukaj zažaga in iz njega oblikuje izdelke. To namreč prinaša nova delovna mesta, dodano vrednost in tudi več dobička,” je povedal Židan. Po njegovih zagotovilih sedaj usklajujejo le še to, kako v zakon zapisati izvedbeni del nadaljevanja gozdno-lesne verige. “Vsi si želimo, da bi les iz državnega gozda tudi predelan v Sloveniji. Seveda pa moramo to v zakon napisati tako, da bo v skladu s slovenskim in evropskim pravnim redom,” je pojasnil Židan in izrazil optimizem, da bodo to uredili v roku tedna ali dveh in bo lahko zakon šel v nadaljnjo obravnavo.

Židan je sicer še poudaril, da je Saško obiskal v okviru slovenskih naporov za “osvajanje” posameznih nemških dežel. Lani je trgovinska menjava med Nemčijo in Slovenijo prvič presegla 10 milijard evrov, od tega je menjava Saško znašala 205 milijonov evrov. Židan je napovedal, da želijo to številko povišati. Zato je tudi Schmidta povabil, naj naslednje leto z gospodarsko delegacijo obišče Slovenijo. “Cilj ni samo dobro sodelovanje Saške in Slovenije na področju avtomobilske in še katere druge industrije, temveč da podoben model ustvarimo tudi na področju gozdarstva in lesarstva,” je še povedal Židan.