Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je na Vlado RS naslovil poslansko pobudo glede izginulih skulptur s posestva Brdo.
Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na ministra za notranje zadeve naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z reševanjem vandalizma nad spomeniki NOB, v katerem je izpostavil, da državljani pričakujemo ustrezen odziv nad skrunitvami spominskih obeležij NOB ter tudi večjo aktivnost pri preprečevanju takšnih dejanj.
Socialni demokrati ostro obsojamo več kot očitno organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani, ki so trajne priče naše skupne zgodovine. Iz te zgodovine se namreč vsak dan učimo, pa naj gre za še tako kontroverzne trenutke, da bi v prihodnosti znali ravnati drugače, da bi preprečili trpljenje, da bi kot družba napredovali.
Ne glede na posameznikova prepričanja nima nihče pravice skruniti skupnega spomina, ki je naša skupna osnova za pogled v prihodnost. Morda na različna obdobja zgodovine gledamo različno, zato se o tem pogovarjamo in skozi enotnost v sedanjosti celimo rane preteklosti. Različnost pa ne sme nikoli legitimirati skrunitev pomnikov skupne zgodovine.
Ob tem sprašujemo, v kakšni stiski so ljudje, ki načrtno oskrunijo spomenik človeka, ki je bil sestreljen med prevozom kruha, in se je, kot vojak JNA, dogovarjal za prestop v vrste Teritorialne obrambe. Če je to dejanje klic na pomoč, potem javno sporočamo, da so naša vrata odprta za vse, ki jo potrebujejo. Drugače namreč ni mogoče razložiti skrunitve spomenika predsedniku prve slovenske vlade ali pa spomenika revolucije, ki je prinesla socialno, ekonomsko in narodno osvoboditev Slovencev.
Socialni demokrati se zavedamo, da so izkušnje polpretekle zgodovine za marsikoga neskončno boleče, vendar skrunitve ne bodo prinesle pomiritve in enotnosti. Spoštovanje preteklosti in njenih naukov, sodelovanje v sedanjosti in skupno iskanje poti v prihodnost je naša edina pot. Spomenik naj spominjajo in opominjajo, naša dejanja pa naj potrjujejo, da smo se iz naukov zgodovine česa naučili in smo danes zato boljši.
16. marca 1944 so bili borke in borci 4. bataljona Cankarjeve brigade, ene borbeno najbolj izurjenih enot brigade, obkoljeni v sovražnem ognjenem obroču. Le redkim se je iz njega uspelo rešiti. Od 133 bork in borcev, kolikor jih je bilo tedaj v bataljonu na Javorovici, je padlo 113 partizank in partizanov, osem pa je bilo ranjenih. In ko je bilo boja konec, je sledilo najnizkotnejše dejanje – oskrunitev mrtvih. Slavnostni govorec na spominski slovesnosti v spomin na ta izjemno krut dogodek na Javorovici državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak je med drugim dejal, da ga je zelo pretreslo, kako neizprosen in strahovit je bil boj, v katerem so se znašli borke in borci 4. bataljona Cankarjeve brigade. “Še bolj pa me je pretreslo, da so bili poleg pripadnikov nemških enot glavni nasprotniki in vodje načrtovanega napada in obkolitve domobranci, torej Slovenci, pripadniki našega naroda,” je poudaril Bizjak, ki je med drugimi prisotnimi posebej pozdravil še edino živo legendo takratnih medvojnih dogodkov 94-letno Malči Jakša – Mišo, ki je leta 1944 s še trinajstimi borci po naključju preživela pokol.
Miloš Bizjak, ki prihaja s Primorske, kjer so ljudje veliko pretrpeli pod fašizmom in prispevali pomemben delež k naši borbi za osvoboditev, je spomnil, da je od osvoboditve in zmage nad nacizmom in fašizmom minilo že dobrih 70 let. “Danes se ukvarjamo z novimi izzivi, ki jih je prinesel sedanji čas. Vendar pa se zavedamo, da ste bili borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega boja tisti, ki ste nam priborili svobodo in omogočili prihodnost. Prav zmaga nad okupatorjem in osvoboditev naše domovine namreč pomenita odločilen korak na poti k samostojni in suvereni državi, kar smo dosegli v osamosvojitveni vojni,” je ob tem dejal Bizjak, saj je prepričan, da sta “vsem nam pripadnost in zvestoba svojim bližnjim, domu, domovini ter narodu nekaj najbolj svetega in dragocenega. Zato je sodelovanje s sovražnikom, okupatorjem, ki je imel trden in brezkompromisen načrt uničiti naš narod do korenin, potlačiti našo narodno in kulturno identiteto, skrajno nizkotno in vsega obsojanja vredno dejanje. Nedoumljivo in skrajno pokvarjeno je prijeti za orožje in se boriti proti svojim rojakom, proti svojemu narodu. To ni zgolj hlapčevstvo, to sta izdajstvo in bratomor,” je bil jasen Bizjak.
“Slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj je za nas, predstavnike generacij, rojenih po vojni, vir ponosa in samozavesti. Spomin nanj nas dela močne v zavesti, da smo narod, ki se zna postaviti zase in zna gospodariti s svojo usodo. Slovenski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh je v Slovenski pesmi zapisal: “O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz,” je poudaril Bizjak in izrekel priznanje vsem borkam in borcem. “Vaš boj, spoštovani borke in borci, je bil boj na edini pravi strani. Zato bi vam rad danes tu izrekel iskreno priznanje za to, da ste se v prelomni točki slovenske zgodovine pod vodstvom Osvobodilne fronte postavili na edino pravo stran, v boj proti okupatorju. Zavedamo se veličine odločitve in tveganja, ki ste ga prevzeli nase. Zato vam zagotavljam, da bomo vsi, ki v srcu čutimo hvaležnost do slovenskega partizanskega gibanja, storili vse, kar je mogoče, da se v javnosti ne bo zmanjševal in skrunil pomen vašega junaškega boja.” Ob tem je državni sekretar spomnil, da so tudi zavezniki narodnoosvobodilni boj na jugoslovanskem ozemlju prepoznali kot odpor proti nacizmu in fašizmu ter mu na teheranski konferenci, priznali legitimnost, s čimer se je začela tudi večstranska pomoč Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze.
Državni sekretar Bizjak je v svojem govoru spomnil tudi na aktualno dogajanje v svetu: “Danes, več kot 70 let po koncu druge svetovne vojne, kljub vsem naporom mednarodne skupnosti, da bi naredili konec morijam po svetu, na različnih koncih sveta žal še vedno potekajo krvavi vojni konflikti, ki jim ni videti konca. Soočamo se z nespoštovanjem mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. In kar je najbolj tragično – soočamo se z nasiljem nad civilisti, nad najbolj ranljivimi skupinami, kot so ženske, starejši in otroci. Zato bi rad danes, v luči spoštovanja in hvaležnosti do vas in vašega zgodovinskega boja, odločno pozval k aktivnemu prizadevanju za mir in strpnost ter sočutje do tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Zavedam se, da imamo pri tem vsi, ki zasedamo javne funkcije, največjo odgovornost,” je ob tem dejal ter se zahvalil vsem za skrb, “s katero na Javorovici tradicionalno organizirate spominsko slovesnost v čast padlim borkam in borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade. Prav je, da se vsakič znova spomnimo, kako zahtevno pot je naš narod prehodil do svobode, samostojnosti in suverenosti. In prav je, da s tem seznanjamo tudi naše zanamce. Vrednote, ki so jih živeli in za katere so umirali borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, so vrednote, ki nam tudi danes pomagajo, da se smelo spopadamo z najtežjimi izzivi.”
Tradicionalno spominsko slovesnost na Javorovici organizirajo Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto, Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Šentjernej, Skupnost borcev brigade Ivana Cankarja, Skupnost borcev Gorjanskega bataljona, Gorjanska četa ter Občina Šentjernej.
