Prispevki

Škoberne: “Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur.”

/in , /by

Današnji razpravni dan oziroma čas, ki ga bomo namenili predlogu za vpis pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije, bo zagotovo bolj umirjen in spravljiv. Pa ne zato, ker bi se od danes naprej imeli bolj radi, ampak zato, ker se vsi zavedamo pomembnosti dostopa prebivalcev do pitne vode, na način, da država oziroma lokalna skupnost to področje ureja na neprofiten način. In kar je morda še pomembneje, pri vprašanju dostopanja in uporabe pitne vode se posameznika postavlja na prvo mesto.

Pravica do pitne vode bo v ustavi tako opredeljena kot ena temeljnih človekovih pravic, kar pomeni, da bo tudi zaščitena na najvišji, torej ustavni ravni. To je pomembno še posebej iz razloga, ker se nam dostop do kvalitetne pitne vode često zdi samoumevno stanje in zato pogostokrat ravnamo z vodo razsipno in neodgovorno. In vendar se zavest o trajnostni rabi virov spreminja. Morda tudi zato, ker smo vedno pogosteje soočeni z različnimi naravnimi nesrečami, ko mnoga gospodinjstva čez noč ostanejo brez pitne vode in je zato treba izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo nevarnosti za zdravje ljudi in živali z uživanjem oporečne vode.

Na ta naravni vir, brez katerega ni življenja, moramo še posebej paziti. In vedno bolj se potrjuje, da je ravno zdaj pravi čas posebne skrbi in pozornosti za vodne vire, ko še ne živimo v njenem pomanjkanju. In to kljub temu, da tehnologija razsoljevanja vode omogoča, da se ta tehnološko pripravljena voda uporablja tudi v gospodinjstvu. Tehnološko obdelana voda zagotovo ni primerljiva z vodo, katero imamo v tem trenutku na voljo v Sloveniji.

Zavedanje o pomembnosti dostopa do pitne vode se iz leta v leta krepi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjujejo tudi podpisi pod Evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. Morda bo današnja odločitev Državnega zbora spodbudila še kakšno državo ali morda celo več njih, da se odločijo za podoben korak. Predlog ustavnega zakona, katerega danes obravnavamo, se od vloženega predloga razlikuje. Vendar to ni razlog, da bi mu nasprotovali. Nasprotno, ustavni zakon v celoti sledi temeljni ideji in rešitvam, vsebovanim v prvotno vloženem predlogu, pri čemer sta ga njegova ustavna opredelitev in tudi umestitev v posebnem členu pomembno nadgradili.

Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur. Da bo raba vodnih virov prednostno in trajnostno namenjena oskrbi prebivalstva. Pri čemer je za upravljanje z vodnimi viri odgovorna država, vodooskrbo prebivalcev pa zagotavlja preko lokalnih samoupravnih skupnosti na neposreden in neprofiten način.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da bomo danes naredili šele prvi korak, saj je v ustavnem zakonu je tudi zaveza, da se v osemnajstih mesecih po vpisu te pravice v Ustavo zakonodaja, ki ureja področje voda ustrezno dopolni in uskladi z Ustavo. Brez nadaljnjega, pred nami je še veliko dela, da zaščitimo ključno surovino prihodnosti, morda celo temeljni gradnik novega globalnega ravnovesja. Socialni demokrati bomo ta predlog odloka podprli, ob tem pa naj se zahvalim vsem, ki so, smo in ste prispevali k pripravi tega dokumenta.

Jan Škoberne

poslanec Socialnih demokratov

Poslanec Škoberne s pobudo ministrici za izobraževanje glede zagotovitve dokončanja študija študentom predbolonjskih programov

/in , /by

Poslanec SD Jan Škoberne je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil poslansko pobudo v zvezi s prehodom na bolonjski študij za študente predbolonjskih programov, ki do konca septembra 2016 še niso uspeli zaključiti študija.

Besedilo poslanske pobude:

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič!

Veljavna zakonodaja določa, da so morali študentje predbolonjskih programov do konca septembra 2016 zaključiti študij, če so želeli zaključiti izobraževanje po predbolonjskih programih, po katerih so se vpisali. Zaradi tega smo v preteklih mesecih videli velik pritisk na visokošolske zavode, kjer je veliko število ljudi želelo zaključiti svoje izobraževanje.

Nekateri študentje iz različnih razlogov (neopravljeni izpiti, neopravljeni zagovori diplom) do konca septembra niso uspeli zaključiti starih, predbolonjskih študijskih programov, čeprav so to načrtovali. Ker so načrtovali, da bodo svoj študij zaključili, predhodno niso oddali prošnje za prehod s starega na bolonjski študijski program, da bi se jim priznale že opravljene obveznosti in da bi izvedeli, na kakšen način lahko svoj študij zaključijo po bolonjskem sistemu. Če bi študentje želeli svoj študij nadaljevati v bolonjskem sistemu že v študijskem letu 2016/2017, bi se morali predhodno do sredine septembra na prijaviti na razpis za vpis po merilih za prehode in se vpisati v novi študijski program.

Ker je marsikdo predvideval, da bo svoj študij zaključil po tem roku, se ni prijavil na razpis za vpis, na nekaterih študijskih programih pa mest za vpis po merilih za prehode sploh ni bilo. Zdaj je takim študentom onemogočen vpis v tem študijskem letu, četudi jim je za dokončanje ostala lahko tudi le ena obveznost, kar pomeni, da bi tudi po pretvorbi in priznavanju opravljenih obveznosti svoj študij lahko zaključili v čim krajšem času. Prav tako je za takšne študente po merilih za prehode predviden vpis na prvostopenjske študijske programe, čeprav je stopnja izobrazbe, ki jo študentje pridobijo po končanih starih predbolonjskih programih, izenačena s stopnjo, ki jo študentje pridobijo po končanjih drugostopenjskih, tj. magistrskih, bolonjskih programih. O več različnih zgodbah študentov je pred časom tudi pisal časnik Delo.

Upoštevajoč navedeno problematiko naslavljam naslednjo poslansko pobudo:

– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj zagotovi, da se razpiše dodaten rok za vpis po merilih za prehode, tako da se študentom, ki jim do konca septembra 2016 ni uspelo dokončati starega študija, omogoči čimprejšnje dokončanje študija po bolonjskem programu.
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj skupaj z visokošolskimi zavodi zagotovi, da se bodo študentje, ki želijo študij dokončati po bolonjskem programu, lahko vpisali v primerljiv letnik študija glede na opravljene in priznane obveznosti ne glede na stopnjo študija.

Da se mora študent, ki je na primer dokončal enega od dveh dvopredmetnih programov na Filozofski fakulteti in mu na drugem manjka samo en izpit ali zagovor diplome, najprej za eno leto vpisati na prvo bolonjsko stopnjo, nato pa naj bi še dve leti študiral na drugi bolonjski stopnji, namreč nima smisla. Zato naj se zagotovi, da lahko svoj študij (seveda ob izpolnitvi vseh zahtev po merilih za prehode) zaključi v najkrajšem možnem času. V kolikor je potrebno tudi predlagam, da MIZŠ pripravi ustrezno dopolnitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K), ki je trenutno v parlamentarni proceduri, da se uredi ta problematika.

Jan Škoberne
poslanec Socialnih demokratov

V SD smo pripravili predlog zakona o rabi konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter njeno proizvodnjo v Sloveniji

/in , , /by

Poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Gorazd Prah sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila​ ​zakonski predlog​ ​novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami – legalizacija konoplje v medicinske namene​, ki ga je pripravila Poslanska skupina SD. Cilj zakona je odpraviti neskladje v zakonu in tako na enostaven in varen način omogočiti uporabo konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter zagotoviti čimprejšnjo dostopnost​ ​konoplje kot zdravila za bolnike ter omogočiti proizvodnjo in raziskave v Sloveniji.

Predstavitev SD predloga zakona o rabi konoplje v medicinske namene from Socialni demokrati on Vimeo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je sedaj pravi čas za ukrepanje. Čas, da konopljo uvrstimo v III. skupino prepovedanih drog, za katero je dovoljena medicinska uporaba. Nadzor bi v tem primeru – kot pri ostalih zdravilih – opravljala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Tudi Zdravniška zbornica Slovenije se je izrekla o potrebnih ukrepih za uporabo konoplje v medicinske namene. S tem so pritrdili nedavnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki ugotavlja, da so države zaradi strahu pred zlorabo tako zaostrile politiko do drog, da je s tem ogrožena dostopnost zdravil za lajšanje trpljenja in bolečin.

Socialni demokrati smo te pomisleke izpostavili že ob pričetku naših prizadevanj za spremembo politike do uporabe konoplje v medicinske namene. Tako smo pripravili novelo Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), s katero želimo urediti sledeča vprašanja:

– pravilno konvencijsko poimenovanje nadzorovane snovi,

– konec prepovedi rastlinske vrste (Cannabis Sativa L.) in konvencijsko pravilna regulacija Cannabis (torej cveta, sadnih vršičkov, smole in ekstraktov),

– uvrstitev konoplje v skupino III prepovedanih drog, ki omogoča medicinsko uporabo,

– konec nerazumne omejitve gojenja konoplje samo za industrijske in prehranske namene; s tem se – po predpisih za ostala zdravila iz prepovedanih drog – dovoli medicinska pridelava konoplje v Sloveniji,

– prevzem nadzora nad konopljo s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki naj v šestih mesecih pripravi vse potrebno za začetek zakonitega gojenja konoplje v medicinske namene v Sloveniji.

SD predlog zakona o rabi konoplje v medicinske namene (ZPPPD-A) by SocialniDemokrati on Scribd

Poslanec Veber sprašuje Vlado v zvezi z delovanje agencij AZN in ATVP pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa

/in , /by

Poslansko vprašanje Janka Vebra, ki ga je v zvezi z delovanjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa danes naslovil na Vlado Republike Slovenije.

Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado Republike Slovenije:

Na 27. seji  Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko, ki je obravnaval delo ATVP in AZN, odgovorni niso pojasnili svojega delovanja v primeru netransparentnega nakupa delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re. Odgovorom so se izmikali, preusmerjali pozornost na druge teme in se sklicevali na tajnost postopkov. Ker ustreznih odgovorov na seji odbora ni bilo, postavljam to poslansko vprašanje Vladi RS. Ker člane sveta ATVP in AZN na predlog Vlade imenuje Državni zbor, od Vlade pričakujem vsebinske odgovore na zastavljena vprašanja in ne sklicevanje na nepristojnost, samostojnost agencij, posamezne zakonske člene, tajnost poslovanja in podobno.  

Hrvaška skupina Adris je znana po proizvodnji in prodaji cigaret na balkanskem trgu. V preteklosti naj bi bila povezana s celo vrsto spornih poslovnih praks. Sedaj s finančnimi sredstvi, ki so lahko tudi sumljivega izvora, agresivno kupuje delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re. Pri tem uporablja skrbniške delniške račune v tujini in tako prikriva dejansko ekonomsko lastništvo delnic in način financiranje nakupa teh delnic. Pristojne državne inštitucije ne ukrepajo. Postavlja se vprašanje ali nadzor nad kapitalskim in zavarovalniškim trgom v Sloveniji  deluje primerno.  

V preteklih letih ni bilo odkrito ali pojasnjeno nobeno t.i. »parkirišča« delnic, prodaja podjetij družbam iz davčnih oaz ali nakup podjetij z denarjem sumljivega ali nezakonitega izvora. V Sloveniji smo dvignili veliko prahu zaradi tako imenovanih tajkunov, mnogo manj je reakcij na balkanske tajkune. Ko jih začnejo preganjati državni organi v njihovih matičnih državah, pridejo k nam. Serijsko se kupujejo najboljša podjetja,  hotele in zavarovalnice v Sloveniji. Nesprejemljivo bi bilo, če nadzorne agencije podlegajo interesu zasebnih lobijev in kapitala.

Poglejmo recimo, kako delujejo primerljive inštitucije v tujini. Kot na primer ameriški SEC (Securities Exchange Commission), v zibelki razvitih kapitalskih trgov, v ZDA. Ukrepajo odločno in predvsem v realnem času. Spomnimo se primera bivšega direktorja ameriške borze Bernija Madoffa, ki je ogoljufal na tisoče investitorjev. V šestih mesecih od aretacije, so ga obsodili na 150 let zapora in odvzem vsega premoženja.  

Zaradi tega je zaupanje ljudi v državne inštitucije nizko. Ker si odgovorni posamezniki zaupanja ljudi ne pridobijo s svojim delom in ravnanjem. To moramo pri nas spremeniti.

Zato Vladi Republike Slovenije zastavljam naslednja vprašanja:

1. Vprašanja glede delovanja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN):

1.1. Kako je lahko AZN dal soglasje hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re na 20%, ko je v času izdaje soglasja Adris imel v lasti že 19% Save Re, zakonito dovoljenje AZN pa le za 10% lastništva? Ali so sprožili primerne postopke glede prikritega prevzema in glede tega dali ovadbe pristojnim državnim organom?
1.2. Ali je AZN preveril druge skrbniške račune, ki imajo v lasti delnice Save Re, ter Zavarovalnice Triglav in ugotovil njihovega končnega, ekonomskega lastnika?
1.3. Koliko delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re je danes (skupaj posredno ali neposredno) že v lasti hrvaškega Adrisa?

2. Vprašanja glede delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP):

2.1. Ali je ATVP preveril, kdaj je hrvaški Adris začel kupovati delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re?
2.2. Ali je ATVP poskrbel za primerno obveščanje malih delničarjev, da hrvaški Adris prevzema oziroma očitno kupuje vseh 100% izdanih delnic Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Sava Re, od vsega začetka?
2.3. Kaj konkretno so naredili, da bi preprečili škodo malim delničarjem obeh zavarovalnic?
2.4. Ali je ATVP zaslišal člane uprave Zavarovalnice Triglav in člane uprave Save Re, člane uprave in člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ali obstajajo kakšni pisni ali ustni dogovori med člani uprave obeh zavarovalnic in prevzemnikom hrvaškim Adrisom? Ni namreč verjetno, da bi hrvaški Adris kupoval delnice brez tihe podpore uprav Zavarovalnice Triglav in Save Re.

Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov

Poslanec SD Jan Škoberne: “Masovno vlaganje interpelacij kaže, da na desnici prihaja do prestižnega boja, kdo bo večji in bolj pomemben.”

/in , /by

Socialni demokrati se danes na očitke SDS v interpelaciji, ki so jo vložili zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, vsebinsko še ne bomo odzvali, smo pa ob tretji interpelaciji v izjemno kratkem času kritični do opozicije. Po oceni namestnika vodje Poslanske skupine SD Jana Škoberneta se ob napovedovanju in vlaganju interpelacij opaža tudi rivalstvo na desnici, saj “masovno” vlaganje interpelacij kaže, da na desnici prihaja do prestižnega boja, kdo bo večji in bolj pomemben. “Če bodo interpelacije postajale folklora, mi je žal, ampak bomo očitno vsak mesec morali preživeti eno,” je dejal Škoberne v izjavi novinarjem v DZ.

Na novinarsko poizvedovanje o očitku SDS šolski ministrici glede nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča, pa je Škoberne ponovil stališče Socialnih demokratov, da se iz javnih sredstev financira javna mreža osnovnega šolstva in je prvi cilj zaščita kakovosti, dostopnosti in javnosti izobraževanja. “Edino vprašanje je, kako dobro lahko to naredimo, ni pa vprašanje, kako to zrušiti,” je poudaril poslanec SD. Škoberne je še špomnil, da Ustavna komisija DZ odloča o predlogu SD za ustavne spremembe o načinu financiranja zasebnega šolstva. Dokler se komisija ne izreče, je po mnenju Škoberneta kakršen koli drug poseg v to nekorekten.

Poslanska pobuda Janka Vebra vladi za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu

/in , , /by

Poslanec SD Janko Veber je v poslanski pobudi vladi predlagal, da vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Vlada naj v treh mesecih posreduje DZ program sistemskih ukrepov za zdravstvo, zlasti za področje pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da bi zagotovili delovanje zdravstvenega sistema in dolgoročno uredili zmanjšanje čakalnih dob.

Veber je navedel, da je primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse državljane strateški interes Slovenije. “Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje,” je poudaril Veber. Po njegovem mnenju “slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi”.

Kot je zapisal Veber, se na sprejem zdravstvene reforme ne sme čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, je treba ukrepati takoj. “Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje,” je prepričan Veber.

Tako je Veber vladi predlagal, da v enem mesecu uredi sistem prerazporeditve bolnikov na tiste bolnišnice po državi, kjer so čakalne dobe manjše. Če bi bolnik zavrnil obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena, pa je po prepričanju Vebra “treba razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega”. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo, po Vebrovem mnenju ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov.

“Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neukrepanje, zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več, ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug,” je opozoril Veber. “Za prednostno financiranje čakalnih vrst preko 90 dni pa naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve z drugih manj nujnih proračunskih postavk,” je še predlagal poslanec SD.

Poslanska pobuda Janka Vebra za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu naslovljena na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc:

“Spoštovani,

v poslanski pobudi predlagam vladi, da se vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. V treh mesecih naj vlada predlaga Državnemu zboru program sistemskih ukrepov na zdravstvenem področju, še posebej na področju pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da se primerno zagotovi delovanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in zmanjšanje čakalnih dob uredi dolgoročno.

Primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse naše državljane je strateški interes Republike Slovenije. Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje. Slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi. Na sprejem zdravstvene reforme ne smemo čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, moramo ukrepati takoj. Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje.

Vladi dajem tudi poslansko pobudo, da se v roku enega meseca uredi sistem prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne dobe manjše. V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena je potrebno razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov na bolnišnice s krajšimi čakalnimi dobami.

Zastopnica pacientovih pravic v Republiki Slovenije je ugotovila: »Nemalokrat se pacienti znajdejo v situaciji, ko ob sumu na težko diagnozo ali pa že ob znani takšni diagnozi čakajo najprej na nadaljnjo diagnostiko in potem šele na sprejem na zdravljenje po več mesecev. Ali pa, ko jim njihovo sicer ne življenjsko ogrožajoče stanje povzroča hude bolečine in morajo v vmesnem času prejemati razne protibolečinske terapije in čakati na zdravljenje v bolniškem staležu«. Zastopnica hkrati opozarja tudi na dejstvo, da so pacienti včasih premalo seznanjeni z možnostmi, da si za posamezne zdravstvene storitve poiščejo drugega izvajalca zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe sprejemljive in ustrezajo z napotnico predpisani dobi glede na stopnjo nujnosti.

Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za ne ukrepanje, kot je bilo že neštetokrat prej. Zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več. Ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug. Za prednostno financiranje čakalnih vrst, preko 90 dni naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve iz drugih manj nujnih proračunskih postavk.”

Janko Veber
poslanec SD

Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali

/in , , /by

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali na ministrico za notranje zadeve ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil poslansko pobudo.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru:

V zadnjih dneh je ponovno veliko govora o neodgovornem ravnanju lastnikov živali. Veliko prahu sta dvignila primera psov zaprtih v razgretem avtomobilu v Kopru in že takoj naslednji dan v Mariboru. Verjamem, da ste s primeroma – če ne drugače pa iz medijev – seznanjeni, zato na tem mestu dogodkov ne bom povzemal.

Razlog za to pobudo tiči drugje. Samo ta dva primera, ki zelo odmevata, ponovno in bolj kot kdajkoli odpirata številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. Zaskrbljeni državljani imajo občutek, da pristojne službe velikokrat zatajijo. Ker mi je njihova skrb blizu, si resnično želim, da končno vzpostavimo prakso dopustnih ravnanj in odgovorno postopanje vpletenih.

Po navedbah društev za zaščito živali, se pristojne službe v primeru psa, zaprtega v avtu v Kopru sploh niso odzvale, kar je po mojem trdnem prepričanju nedopustno. Drugače so ravnali policisti v Mariboru. Razlika v ravnanjih, v razmaku nekaj ur, kaže na to, da postopki niso predpisani in enotni. Pa bi morali biti.

Neodzivnosti pristojnih služb (policija, veterinarska inšpekcija, zavetišče) v primeru Kopra kaže na komunikacijski šum in nedorečenosti glede pristojnosti. Ena od izjav Veterinarske inšpekcije je bila, da inšpektor postopek izpelje le v primeru, ko ga o tem obvesti policija. Ker slednje kaže na prelaganje odgovornosti med pristojnimi službami je nujno, da so v tovrstnih primerih pristojnosti jasno opredeljene, postopki pa natančno določeni.

Na podlagi vsega navedenega, vam spoštovana ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, s to pobudo predlagam izdajo obveznih navodil policistom kako ravnati v tovrstnih primerih. Spoštovani minister mag. Dejan Židan, enako pobudo za izdajo obveznih navodil uradnim veterinarjem oziroma veterinarski inšpekciji predlagam tudi vam.

Ni odveč, če tudi na tem mestu še enkrat pozovemo lastnike živali k odgovornemu lastništvu; me pa žalosti, da moramo vedno znova poudarjati, da je zapiranje živali v avtomobile, ko je ozračje pregreto, nedopustno! Za ponazoritev teže problema naj navedem podatek, da lahko toplotni udar za žival, zaprto v avtomobilu ali privezano na soncu nastopi že v manj kot 10 minutah.

Pri tem pa vam, minister mag. Židan, še predlagam, da na pristojnem ministrstvu razmislite tudi o dopolnitvah prekrškovnih določb v Zakonu o zaščiti živali, ki naj (denarno) sankcionirajo tudi malomarnost lastnikov živali, saj je ravno ta najpogostejši vzrok za nepotrebno trpljenje živali.

Menim, da smo kot družba že dovolj zreli in ozaveščeni, da se strinjamo v načelnih usmeritvah da so vsa ravnanja, ki namerno ali pa “zgolj” iz čiste malomarnosti povzročajo trpljenje živalim, nesprejemljiva in jih je potrebno primerno sankcionirati.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

Poslanec Veber sprašuje Vlado RS glede poslovanja DUTB oz. t.i. slabe banke

/in , , /by

Poslanec Socialnih demokratov Janko Veber je v zvezi s poslovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje.

Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado RS:

Sanacija slovenskega bančnega sistema je izjemno draga in žal prepletena z netransparentnimi postopki, na kar sem opozarjal že ob ustanovitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). DUTB ali t.i. slabo banko je ustanovila vlada Janeza Janše, ki je za glavni razlog ustanovitve navedla razčiščevanje domnevno spornih poslov v slovenskih bankah. Minister za finance, ki je predlagal in izpeljal ustanovitev, je bil Janez Šušteršič.

Vodstvu DUTB je vlada odobrila izredno visoke plače in jim omogočila tudi 12 mesečne odpravnine v primeru razrešitve. Ob ustanovitvi je vlada dokapitalizirala DUTB s 3,6 mio EUR, ki so šli skoraj v celoti za stroške svetovalne pogodbe družbe Quartz+Co, tudi s podjetjem v lasti nekdanjega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona v vrednosti 2,1 mio EUR. Te pogodbe sedaj preiskuje policija.

Sporen je tudi seznam za prenos terjatev na slabo banko, ki ga je sestavil takratni minister za finance Janez Šušteršič. Najel je tuje svetovalno podjetje ERC, ki je dobilo kar 2,5 mio EUR za pregled poslovanja slovenskih bank. Banke so na DUTB prenesle za 5 mrd EUR slabih terjatev in za to prejele 1,5 mrd EUR državnih obveznic. Država je ob tem v DUTB vložila še 204 mio EUR sredstev.

Tega obdobja se spominjamo po tem, da so predstavniki takratne oblasti naredili vse, da referendum proti SDH in slabi banki ne bi uspel. Z grafologom so preiskovali podpise poslancev PS in nekje  »izgubili« 361 zbranih podpisov pod sindikalno zahtevo za referendum. Podpisi so se »izgubili« na poti med Državnim zborom, pod vodstvom predsednika DZ Gregorja Viranta iz Državljanske liste in Ministrstvom za notranje zadeve, pod vodstvom ministra SDS Vinka Gorenaka.

Svojo vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče RS, ki je preprečilo ljudski referendum o SDH in slabi banki. To so storili zaradi »zagotavljanja pogojev za razvoj gospodarskega sistema« in »uresničevanja človekovih pravic zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela«. Ob tem so v odločbi omenili, da je »Državni zbor izkazal, da je treba nujno zagotoviti takojšnjo uveljavitev zakonskih ukrepov, zaradi varstva navedenih vrednot v danih okoliščinah ekonomske krize«. Matevž Krivic je to odločitev pospremil z besedami, da se približuje konec ustavnega prava ali vsaj konec zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave.

Naslednja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek je nepregleden projekt slabe banke in SDH pospešeno nadaljevala. Glede na pregled poslovanja vidimo, da so podjetja dokončno prevzeli prodajno svetovalni lobiji. Iz teh podjetij se izčrpava milijone svetovalnih in drugih honorarjev. Vlada RS je edina, ki ima v državi zakonite vzvode za prekinitev stanja na tem področju. Toda iz poročila Ministrstva za finance glede opravljanja nadzora nad DUTB vidimo, da se zateka k izogibanju odgovornosti saj navaja, da odločitve sprejema DUTB in ne vlada ali ministrstvo.

Zato Vladi Republike Slovenije postavljam naslednja vprašanja:

– Ali Vlada RS razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju DUTB?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB?
– Ali je Vlada RS mnenja, da notranji korporativni nadzor nad poslovanjem DUTB deluje primerno?
– Ali bo Vlada RS zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo?
– Ali je Vlada RS seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za DUTB, če da s katerimi?
– Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes, poimensko?
– Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene ustanovitve do danes?
– Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik, fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani DUTB pri posameznem poslu?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB?
– Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB?
– Ali bo Vlada RS kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti?

Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov

Matjaž Nemec: Poslanska skupina SD soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS

/in , /by

Poslanke in poslanci so na julijski seji DZ začeli z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora, Poslanska skupina SD pa tudi soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.

Stališče PS SD je na seji v DZ predstavil poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec:

“Skrb za sočloveka, za državljanke in državljane se začne pri skrbi za naravo. Narava in njeni darovi so tisti, od katerih živimo in ki nam pravzaprav omogočajo da preživimo – navkljub vsej tehnologiji, napredku in razvoju. Navkljub temu, da si človek ter družba vse prevečkrat predstavljata, da sta od narave neodvisna in samozadostna, da lahko znanje preseže naravo, žal pa nam globalizacija ter napredek kažeta, da imata slednja pogosto ravno obratni učinek od pričakovanega: namesto, da bi se ustvarjali pogoji za skrb in dobrobit človeka, se v imenu kapitala in drugih ozkih interesov uničuje najbolj elementarne sisteme v naravi. S tem se ruši pomembno naravno ravnovesje, v naravi ter v družbi pa se ustvarja velike prepade, ki vodijo k slabim stvarem (vojne, revščina, lakota, politična in ekonomska nestabilnost).

Malokdo v tej dvorani si je lahko – ne 100 ali 50 – temveč 15 let težko zamišljal, da bomo nekoč prišli do točke, ko bo morala ne samo politika, temveč celotna družba postaviti jasne meje pri zaščiti naravnih dobrin. Tistih, za katere se je še pred kratkim zdelo, da jih imamo v izobilju. To je bilo nepredstavljivo tudi v Sloveniji, kjer je vode zaenkrat še dovolj.

S porastom svetovne populacije in v vse bolj intenzivnih globalizacijskih trendih, pa je pitna voda pričela pridobivati na vse večji veljavi. Ta trend se je žal razcepil na dve poti. Ena pot vodi k vse večji osveščenosti in zaznavi pomena o skrbi za naravne vire, tudi vodo, druga, katera pa ima žal več finančne podpore, pa gre v smeri izkoriščanja vodnih virov, povečini z namenom ustvarjanja dobička. Ta druga pot je svoje bližnjice iskala tudi v Evropi, tudi pri tistih, ki bi morali biti na strani nas, ljudi, ne na strani kapitala. Namreč kako si lahko drugače razlagamo predlog direktive Evropskega parlamenta o koncesijah iz leta 2012, ki je zelo spretno podala nastavke za privatizacijo vodnih virov.

Socialni demokrati smo to direktivo prepoznali kot izjemno škodljivo in sedanji predsednik Socialnih demokratov, takratni predsednik Odbora za kmetijstvo Dejan Židan je to vprašanje 2013 umestil na nujno sejo odbora za kmetijstvo ter odbora za finance. Da se opravi razprava o stališču Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb in sicer z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.

Zakaj se mi zdi pomembno, da to izpostavim. Ne gre za nek PR – kdo je in kdo ni zaznal in odreagiral na neko vsebino. Temveč za to, da bomo lahko tudi danes, ko je pred nami predlog za spremembo ustave, vedeli, da te pobude niso nastale zgolj ali samo na podlagi nekih vnaprejšnjih pričakovanj ali reakcij na neke negativne trende. Temveč, da imajo svoje korenine v konkretnih dejanjih, konkretnih aktih, katerih sprejem je padel v vodo ravno zaradi trga, ker so nekatere države Evropske unije ter več kot milijon in pol državljank in državljanov Evrope rekli ne! Ne liberalizaciji, Ne lastninjenju, ne dobičkonostnoti na račun vodnih virov! In da pravici do pitne vode!

Tako se je že tekom prejšnjega mandata pomemben del politike poenotil, da ne bo dovolj samo upreti se vse večjim pritiskom po težnjah liberalizacije pitne vode, ki je zagon dobila tudi v Evropi. Zaščita pitno vodo kot dobrino, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je v naši državi dobila prostor diskusije za spremembo ustave. Socialni demokrati pri tej nameri nismo oklevali. Da se mora politična volja v tem primeru, v primeru elementarne pravice, da zaščitimo naše vodne vire ter navsezadnje naše državljanke in državljane, opolnomočiti preko dopolnitve našega najvišjega pravnega akta. Veseli nas, da je ta pobuda oživela tudi z novim mandatom ter da se je večji del politike, sprva preko podpisa k tej pobudi, kasneje pa preko izkazanega zaupanja ostalih, uspel poenotiti, da to dopolnitev ustave potrebujemo.

Na tem mestu se zahvaljujem izčrpnemu delu strokovne skupine, ki je delovala v okviru postopka pred Ustavno komisijo. Skupina je pripravila dobro besedilo, ki celostno odgovarja na dvome, vprašanja ter bojazni, povezanih s pravico do pitne vode. Ravno tako besedilo nastavlja gosto sito vsem morebitnim posegom na tem področju v prihodnje. Navsezadnje pa našim ljudem sporoča, da je slovenska politika dovolj prožna ter tudi odgovorna, da preseže ta političen čas in prostor ter za te in prihodnje generacije ohrani naše naravne dobrine ter pravico do dostopa do teh za ljudi, ne kapital.

To je za Socialne demokrate ključnega pomena. Ob tem pa naj dodam, da je to prvi korak, ki mu morajo slediti tudi ostali. Da se bo ta dopolnitev lahko realizirala v polni meri. V prihodnje moramo sprejeti tudi ustrezne dopolnitve in spremembe področne zakonodaje ter tisto ključno, dosledno spoštovati vsebino ter sporočilo te ustavne spremembe. Zato danes ni čas, da po – pričakujem večinski podpori tega postopka in spremembi ustave – to materijo pospravimo na polico kot rešeno, temveč , da dobimo še večji zagon za delo, ki nas čaka. Delo, da ostanemo dojemljivi za zaščito našega naravnega bogatstva, ki naj služi v dobro vseh naših državljank in državljanov. Da bo vsakdo imel pravico do pitne vode.

Spoštovani, menim, da smo priča pomembni prelomni točki. Ko bo politika, z roko v roki civilnih pobud in glasa ljudi, družno postavila trdne temelje ustavne zaščite do pitne vode. Danes bomo pokazali, da smo navkljub razlikam odgovorni, zreli in poenoteni v skupni nameri, da slišimo in zaznamo spremembe, ki se dogajajo okoli nas ter nanje proaktivno in pravočasno odgovarjamo.

Socialni demokrati bomo postopek spremembe Ustave soglasno podprli.”

Matjaž Nemec
poslanec SD

Matjaž Nemec izvoljen za novega podpredsednika DZ

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je bil v torek, 17. maja, na tajnem glasovanju izvoljen za novega podpredsednika Državnega zbora. Nemec se je rodil 10. aprila 1980 v Šempetru pri Gorici. Je diplomant mednarodnega poslovanja, delovne izkušnje je sprva pridobival v zasebnem sektorju, kjer je deloval v prodaji in v marketingu. Od leta 2007 je osebni tajnik Boruta Pahorja, najprej kot predsednika vlade in nato predsednika republike. Dva mandata je tudi svetnik občine Miren Kostanjevica. Leta 2014 je bil na predčasnih volitvah v Državni zbor izvoljen za poslanca SD v okraju Nova Gorica I. Socialni demokrati smo za novega podpredsednika DZ predlagali Nemca na prošnjo predsednika DZ Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju DZ.

Matjaž Nemec in MIlan Brglez

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem zanikal navedbe, da naj bi se v dneh pred glasovanjem znotraj poslanske skupine in med strankami pojavile napetosti in preigravanja. Glede primernosti Nemca za to funkcijo je izpostavil, da je dokazal, da je primanjkljaj izkušenj mogoče nadoknaditi s predanostjo poslanskemu delu, kar je potrdil tudi z uspešnim vodenjem odbora za pravosodje. Poslanec SD Jan Škoberne pa je poudaril, da je odločanje o vodstvu DZ tudi odločanje o tem, kakšna bo politična kultura v tej instituciji. Po njegovih besedah si želimo vključujočo hišo demokracije, ki bo delovala na temelju sodelovanja in preseganja večinoma stereotipnih razmerij in delitev. Poudaril je, da je Nemec dokazal, da zna voditi strpen dialog in ob tem preseči tradicionalne delitve, njegova izbira za to mesto pa je v danih okoliščinah najboljša možna.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!