Prispevki

Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih

/in , /by

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.

“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,

prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.

Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.  

Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.

Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.  

Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.

Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:

ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

Poslanec Nemec pisal županu italijanske Gorice v zvezi z napovedanim shodom neofašistične organizacije Casa Pound

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec je v današnjem pismu županu italijanske Gorice Etorru Romoliju, glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound, med drugim zapisal, da je “napoved shoda na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina ena izmed namer, ki se ji moramo na obeh straneh meje odločno upreti.”

“Ne gre samo za to, da preprečimo poniževanje vseh žrtev fašizma na evropskih tleh in zaradi reševanja begunske krize težimo k skupnemu naporu za pomoč ljudem v stiski. Pri tem vprašanju moramo z odločnimi in nedvoumnimi koraki izbrati pravo pot na že omenjenem razpotju. Pot, ki naj brez kančka dvoma Evropo na svetovnem zemljevidu še trdneje zasidra kot prostor polnega uresničevanja in spoštovanja človekovih pravic, kot prostor, kjer kljub različnosti živimo v prijateljstvu, kot mesto, kjer so nestrpnost, nasilje in sovražnost ne samo nezaželeni, temveč preganjani in kaznovani.”

Poslanec Nemec je pismo županu Romoliju zaključil z besedami, da verjame, “da se boste kot župan Gorice tovrstnim aktivnostim, torej tudi napovedanemu shodu neofašističnega združenja Casa Pound, odločno uprli.”

Pismo poslanca SD županu italijanske Gorice:

Pismo poslanca Matjaža Nemca županu italijanske Gorice glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound 15-10-2015

Nemec o operaciji Eikonal: “Za nekatere je zadeva lanski sneg, za SD pa je ta afera vredno razprave.”

/in , /by

Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes za zaprtimi vrati obravnavala operacijo Eikonal. Predlagatelj sklica nujne seje, poslanec SD Matjaž Nemec, je v zvezi s tem poudaril, da je prav, da Slovenija svojim zaveznikom prenese, da je zaznala težavo. “Za nekatere je ta zadeva lanski sneg, za Socialne demokrate pa je ta afera vredno razprave,” je izpostavil član komisije iz vrst SD in ob tem pripomnil, da bi bilo lahkotnosti gledanja s strani nekaterih verjetno manj, če bi bila vpletena Kitajska, Indija ali celo Rusija.

“V kolikor se Slovenci sami ne bomo cenili, je težko pričakovati, da nas bodo cenili drugi. Namreč ne glede na zavezništva, se moramo zavedati, da je Slovenec Slovencu najboljši prijatelj in temu primerno mora delovati naša država, kot suverena in samostojna, tako, da od določenih terja odgovore, ne glede na to, da gre za relativno staro stvar in se je od tega obdobja svet zelo spremenil,” je še dejal poslanec SD.

Glede nadzora agencije SOVA je Nemec ocenil, da so na območju Slovenije možne izboljšave, po njegovih besedah pa bi bilo predsvem treba “okrepiti zavedanje, na kakšen način uporabljati komunikacijske kanale, tako kot se je to pokazalo pri arbitražnem sporazumu in izkušnje so sveže”. Poslanec SD Nemec se je zavzel tudi za večje osveščanje glede ustrezne rabe komunikacijskih sredstev in tudi sam podprl povečanje proračuna za varnostno-obveščevalne in nekatere ostale službe v Sloveniji.

Nemec za nujen sklic KNOVS-a zaradi razkritja POP TV o prisluškovanju telefonskim zvezam naše države s strani tujih obveščevalnih služb

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov in član Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Matjaž Nemec je predsedniku komisije Branku Grimsu poslal poziv za takojšen sklic nujne seje komisije glede razkritja medijske hiše POP TV v oddaji Epilog o prisluškovanju telefonskim zvezam naše države. V oddaji so objavili dokumente, ki naj bi kazali, da je ameriška obveščevalna agencija NSA s pomočjo nemške obveščevalne službe BND in Deutsche Telekoma v okviru zaupne evropske operacije Eikonal med letoma 2005 in 2008 prisluškovala tudi telefonskim pogovorom državljanom Slovenije.

“Glede na poročanje medijske hiše POP TV v četrtkovi oddaji Epilog, v zvezi s prisluškovanjem telefonskim pogovorom naših državljank in državljanov, vas pozivam k takojšnjemu sklicu nujne seje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Razkritja, predstavljena v oddaji Epilog, so milo rečeno zaskrbljujoča. V okviru dogovora med ameriško in nemško obveščevalno službo, ob sodelovanju družbe Deutsche Telekomom, se je med drugim prisluškovalo telefonskim zvezam Ljubljana – Bruselj, Ljubljana – Amsterdam ter Ljubljana – Rotterdam. Žal smo pristali v naboru tistih držav, ki jih pretresajo vse obsežnejše prisluškovalne afere. Te segajo vse do političnih vrhov, presenečajo pa tudi po svoji številčnosti in obsežnosti. Odzivi nanje so po državah različni, v luči včerajšnjih informacij pa je prav, da se naša država in politika, v skladu s svojimi pristojnostmi in polno odgovornostjo, z razkritji soočita ter nanje odločno odreagirata.

Po tej odgovornosti se v okviru delovnih nalog in pristojnosti Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ne bo moč izogniti razpravi o vlogi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) v času, ko je prisluškovalni val pljusknil v Slovenijo, kot tudi ne – v sodelovanju z ostalimi pristojnimi institucijami – v pripravi nadaljnjih ukrepov za zaznavanje in preprečevanje tovrstnih dejanj, ki škodujejo vitalnim interesom naše države, kratijo njeno suverenost ter posegajo v  temeljne pravice naših državljank in državljanov. V luči vse obsežnejših prisluškovalnih afer ter s tem povezanimi ekonomskimi, socialnimi ter varnostnimi vprašanji se mora tudi KNOVS v okviru svojih pristojnosti tovrstnim manevrom odločno zoperstaviti, tako je sklic nujne seje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nujen korak v uresničevanju te zaveze.”  

Matjaž Nemec
poslanec SD in član Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb

Poslanec Škoberne z delegacijo DZ na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

/in , , /by

Jesensko zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ki je potekalo med 28. septembrom in 2. oktobrom v francoskem Strasbourgu, je minilo v znamenju humanitarnega in političnega odziv na migracijsko ter begunsko krizo v Evropi, pogovorih o izzivih za države tranzita, nujnosti ureditve ustreznega evropskega azilnega sistema ter debate o javnem zdravju in interesih farmacevtske industrije. Delegacija Državnega zbora, v kateri je tokrat sodeloval tudi poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, se je posvetila predvsem begunski krizi v Evropi in njenim posledicam.

Parlamentarci so na zasedanju razpravljali še o verski svobodi, sobivanju v demokratični družbi, uresničevanju razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter dejavnostih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Slednje razprave se je udeležil tudi generalni sekretar OECD Angel Gurria. PS SE so nagovorili tudi luksemburški veliki vojvoda Henri, predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvidzić, srbski premier Aleksandar Vučić in predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini. Zunanji minister BiH Igor Črnadak je nagovoril PS SE kot predsedujoči Odboru ministrov SE, na vprašanja parlamentarcev pa je odgovarjal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.

Na zasedanju so podelili tudi nagrado Vaclava Havla za dosežke na področju človekovih pravic. Letos je nagrado prejela dolgoletna borka za človekove pravice iz Rusije Ljudmila Aleksejeva. Ob izročitvi nagrade je predsednica PS SE Anne Brasseur v obrazložitvi poudarila, da je Ljudmila Aleksejeva navdihnila številne generacije aktivistov tako v Rusiji kot tujini, da so se posvetili boju za pravico. Med več desetletij trajajočim delom je bila preganjanja, izgubila je službo ter bila prisiljena zapustiti svojo domovino, da bi lahko še naprej govorila o kršitvah človekovih pravic v nekdanji Sovjetski zvezi. Poudarila je še, da sedaj 88-letna Aleksejeva vodi moskovski Helsinški odbor, ki se kot svobodomiselna nevladna organizacija pogosto srečuje s sovražnim okoljem, kljub temu pa nadaljuje z bojem proti kršitvam človekovih pravic in pomaga žrtvam.

Aleksejeva se je v mladosti odpovedala obetavni akademski karieri, da se je v takratni Sovjetski zvezi pridružila disidentskemu gibanju ter postala ena od ustanoviteljic moskovskega Helsinškega odbora. Leta 1977 je bila prisiljena emigrirati v ZDA, v Rusijo pa se je vrnila leta 1989, kjer je nadaljevala boj za zaščito in promocijo vladavine prava. Postala je predsednica Mednarodnega Helsinškega sklada in kasneje članica komisije ruskega predsednika za človekove pravice. Druga dva nominiranca – nevladna organizacije Ženske za afganistanske ženske in nevladna balkanska organizacija Pobuda mladih za človekove pravice – sta na slovesnosti prejela diplomo.

Poslansko vprašanje Matjaža Nemca ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju v zvezi z obmejnimi objekti

/in , /by

Spoštovani minister za javno upravo Boris Koprivnikar!

Z vstopom v evropsko družino 2004 je Slovenija naredila velik korak. Korak na katerega smo bili in smo lahko še danes upravičeno ponosni. Dolgoletne priprave in ves trud, ki smo ga vložili v to, da smo bili na to zgodovinsko dejanje pripravljeni optimalno, se nam je obrestoval in Slovenija je bila tudi po vstopu v Evropsko unijo med evropskimi partnerji vse bolj prepoznana kot kredibilna članica, katera zmore preseči nadaljnje ovire za polno integracijo na vseh področjih.

V kolikor smo lahko ponosni na vsa dejanja na poti v polno integracijo, tudi glede vstopa v Shengensko območje, pa ne moremo s ponosom govoriti o načrtih in izvajanju vseh ukrepov, ki bi morali slediti po tem. Glede na to, da smo v letu 2015, torej osem let po vstopu v Schengen, bi bilo za pričakovati, da se bo država vsaj v obdobju petih let sposobna prilagoditi na delujoči režim, ne samo z varnostnega in organizacijskega vidika, temveč tudi z vidika rekonstrukcije in upravljanja z obmejnimi objekti.

Žal smo tudi sedaj priča nejasnostim in pomanjkanju celostnega načrta države, kaj storiti z mnogimi obmejnimi objekti ter nasploh ureditvijo prostora ob teh objektih. Krivično bi bilo reči, da država ni naredila nič, vsekakor pa premalo in prepočasi. Zaradi parcialnega reševanja problematike propadajočih objektov in površin okoli njih je – po poročanju dnevnega časnika iz junija letošnjega leta – od 81 obmejnih objektov v lasti države še 69 teh objektov, 7 pa jih je država brezplačno prenesla na občine, 5 pa prodala. Ne gre spregledati, da bo število teh objektov po vstopu Hrvaške v Schengen še dodatno naraslo za 49.

V vseh osmih letih mediji nemalokrat poročajo o zapletih glede obmejnih objektov, ko trči interes lokalnih skupnosti in zasebnih investitorjev ob neposluh in neaktivnost države, ki se oklepa lastništva, a s temi objekti ne zmore racionalno in gospodarno ravnati. Še več, objekti so nemalokrat prepuščeni zobu časa in s tem propadanju. Če Slovenci s pregovorno nevoščljivostjo opazujemo debel sosedov krompir, pa bi bil pogled preko državnih meja zelo dobrodošel za katerega izmed pristojnih, ko bi imeli na eni strani – žal  ne naši –  moč videti podjetniške, nemalokrat zelo inovativne ideje, kaj postoriti z obmejnimi objekti, na drugi, slovenski strani meje pa vidimo klavrno sliko obmejnih objektov. Odgovor ministrstva za javno upravo za dnevni časnik junija letos, da ima država ponekod še probleme glede lastništva zemljišč, ne more ostati edini izgovor za nemoč in neaktivnost ministrstva. Najbrž se te nevšečnosti ne dotikajo vseh objektov, za katere občine prosijo za prenos državnega lastništva na lokalne skupnosti, ki imajo načrte in vizijo.

Žalostna podoba nekaterih zapuščenih objektov in njihove okolice se tako klavrno nadaljuje. Prvi vtis obiskovalcev naše lepe dežele ob pogledu na razpadajoče objekte je tako bolj podoben sceni kakšnega nizkoproračunskega filma o zapuščenem območju bivše meje med blokoma hladne vojne kot o vtisu na prelepo deželo polno naravnih in kulturnih danosti. Vladna pomoč gospodarstvu, kot eni izmed gonilnih sil nadaljnjega razvoja Slovenije in ustvarjalca novih delovnih mest, pa ob tem ostane le še medla fraza, s katero se polni naveličana ušesa vseh tistih, ki so pripravljeni v te objekte vlagati svoj denar in čas.

Zato vas, spoštovani minister Koprivnikar, sprašujem naslednje:

Kdaj in kaj bo država naredila z 81 obmejnimi objekti na državnih mejah z Avstrijo, Madžarsko in Italijo, da ti ne bodo več prepuščeni pravnim razprtijam o lastništvu in negospodarnemu ravnanju države?

Ali obstaja kratkoročen načrt upravljanja s temi objekti s strani države in če ne, zakaj država lastništva teh objektov – kjer obstajata interes in načrt – ne prenese na lokalne skupnosti?

Ali so ti objekti in zemljišča na dražbi in ali ob tem obstaja strategija komu, pod kakšnimi pogoji ter za kakšno ceno jih prodati, kajti navsezadnje gre za objekte, ki bi morali meti poseben status zaradi svoje lege?

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Poslanec Škoberne: Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine

/in , /by

Poslanci Državnega zbora, ki so člani slovenske delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Jan Škoberne, Ksenija Korenjak Kramar in Matjaž Hanžek so na skupni novinarski konferenci predstavili Resolucijo Sveta Evrope v zvezi z nedopustnostjo referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je poudaril, da se moramo jasno in odločno upreti vsakršni diskriminaciji istospolno usmerjenih, če želimo, da hodi po poti razvitih demokratičnih družb, kajti v nasprotju nas čaka usoda držav margine.

“Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine,” je bil jasen Škoberne ob tem pa je spomnil “na vse več odločitev, ki vztrajno širijo nabor držav, ki spoštujejo in v polni meri uveljavljajo pravice istospolno umerjenih.” To je po njegovem mnenju tudi resen signal vsem tistim nedemokratičnim družbam, ki na državni ravni izvajajo politiko diskriminacije in izključevanja istospolno usmerjenih, kar je v nasprotju s vsemi sprejetimi univerzalnimi listinami o temeljnih  človekovih pravicah in svoboščinah.

“Ta resolucija Sveta Evrope je sporočilo, da Slovenija z roko v roki ostalih evropskih somišljenikov hodi po poti zrelih in odgovornih družb,” je bil jasen poslanec Škoberne in ob tem poudaril, da vse te družbe ne smejo dopustiti, da jim ovire nazadnjaštva in ozkoglednosti preprečujejo spoštovanje temeljnega postulata demokratičnosti – človekovih pravic.

Resolucijo si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/l9DD6

Matjaž Nemec: “Strategija za upravljanje kapitalskih naložb države na vprašanja lastniških deležev lokalnih skupnosti v podjetju HIT ne odgovarja.”

/in , /by

Iz predloga Strategije za upravljanje kapitalskih naložb države je moč razbrati, da je igralništvo za državo suha veja, ki jo je treba odžagati (prodati). Ne moremo si drugače razlagati sprememb v klasifikaciji podjetij v okviru strategije, ko je bilo novogoriško podjetje Hit d.d. sprva predvideno kot strateško, kasneje pomembno, sedaj – v zadnjem predlogu – pa se podjetje umešča v kategorijo portfeljskih naložb, torej podjetij, katerih delež naj država v celoti proda.

Slovensko igralništvo, ki je še pred leti imelo status dejavnosti, ob kateri bi zaradi nezmožnosti, nemoči ali pomanjkanja politične volje na odgovornost klicali najvišje politične funkcionarje, pa je s to strategijo dokončno dobilo status odpisanega.

Trenutno dostopne informacije nas ne morejo navdati z optimizmom, da bo vlada z novim zakonom o igralništvu dokončno okvirila vse razvojne poti, po katerih naj v prihodnje hodi slovensko igralništvo. Prav tako v zraku ostaja vprašanje, povezano z lastniškim deležem lokalnih skupnosti v podjetju Hit d.d., s tem pa tudi vprašanje razvoja celotnega območja, posredno vezanega na delovanje podjetja.

Socialni demokrati smo prepričani, da Hit – zaradi njegove vloge, ki jo ima na širšem lokalnem področju ter nasploh zaradi potenciala dejavnosti – spada pod pomembna podjetja, v katerih naj država ohrani 25% +1 glas, še posebej, ko smo pred sprejemom novega zakona o igralništvu. Slednji bi moral dejavnost igralništva usmeriti na pot novih razvojnih priložnosti, ne pa zgolj krpati zakonske primanjkljaje preteklosti potem, ko bodo naša največja igralniška podjetja že na spisku za prodajo.

Socialni demokrati bomo tekom postopka sprejemanja strategije predlagali spremembo klasifikacije za podjetje Hit d.d., od vlade pa pričakujemo tehtne argumente, ki bi morebiti pričali o nasprotnem.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Podpredsednica SD Fajon in poslanec Nemec: Fašizmu v demokratični Evropi ni prostora!

/in , /by

Socialni demokrati smo prepričani, da so nas težke in nepravične lekcije, ki smo jih bili okupirani narodi Evrope v preteklosti primorani naložiti na svoja ramena, utrdili v vse večji moči in železni volji, da nas nihče ne more omajati v trdnem prepričanju, da v demokratični Evropi ni prostora za fašizem.

Socialni demokrati delimo pozive vse večjega števila ljudi, organizacij, združenj in politike italijanski vladi, naj prepreči napovedani sobotni shod fašističnega gibanja Casa Pound v stari Gorici. Širjenje nestrpnosti je v Evropi nesprejemljivo.

Fašizem je svoje ideološke cilje gradil preko trpljenja milijonov nedolžnih ljudi, jih trajno zaznamoval in svoj žgoči pečat pustil na ramenih mnogih povojnih generacij. Te so namesto ustvarjalnosti, sožitja in prijateljstva podedovale premnogo prekritega sovraštva, ki se je napajalo prav na izviru fašistične ideologije. Slednje se žal nekateri še 70 let po največji svetovni vojni moriji poslužujejo za dosego političnih, ideoloških in osebnih ciljev.

Napovedan shod fašističnega gibanja Casa Pound v Gorici je groba provokacija in nedopustno ponižanje ljudi, ki jim je fašizem poteptal dostojanstvo, vzel življenje in narodovo identiteto. Je ponižanje vseh povojnih generacij, ki želijo na temeljih demokracije, človekovih pravic, strpnosti in spoštovanja graditi prihodnost brez nasilja in sovraštva. Prihodnost sožitja in miru.

Socialni demokrati ob zavedanju, da se fašizem in vse njegove novodobne oblike krepijo na račun nevarne nacionalistične retorike italijansko vlado in odgovorne politike pozivamo k preprečitvi tovrstnih provokacij. Še vedno živimo v nepredvidljivem svetu in tudi mir v Evropi ni samoumeven. Socialni demokrati si ob 65. obletnici Schumanove deklaracije in 70. obletnici konca druge svetovne vojne želimo Evropo, ki prav s sodelovanjem prek nacionalnih meja varuje vse državljane in služi kot vzor za druge.

Napoved sobotnega shoda mora ostati le nedopustna provokacija malikovalcev preteklosti, ne pa tudi sooblikovalcev naše skupne prihodnosti.

Video-izjava podpredsednice SD Tanje Fajon in poslanca Matjaža Nemca:

Tanja Fajon in Matjaž Nemec o napovedanem shodu neofašistov v Gorici from Socialni demokrati on Vimeo.

SD skupaj s petimi strankami v odgovoru Ustavnemu sodišču za nedopustnost referenduma o družinskem zakoniku

/in , /by

Poslanska skupina SD je skupaj s strankami SMC, DeSUS, ZaAB in ZL predstavila odgovor, ki naj bi ga DZ poslal Ustavnemu sodišču v zvezi z dopustnostjo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njem smo sistematično zavrnili vse argumente zagovornikov referenduma, kot tudi pokazali, zakaj je referendum nedopusten. V odgovoru zavračamo vsakega od podanih očitkov, ki so ga v zahtevi, naj Ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o omenjeni noveli, podali v koaliciji Za otroke gre. Hkrati v odgovoru zavračamo navedbe omenjene koalicije, da je bil postopek zavrnitve razpisa referenduma v DZ napačen in da je sama novela neustavna.

Ocenjujemo, da v zahtevi za ustavno presojo ni kakšnega konkretnega, ustavnega ali pravnega argumenta za to, da bi se novela ne uveljavila, ampak da gre zgolj za nasprotovanje izenačitvi pravic istospolnih parov s preostalimi pari. V vseh omenjenih strankah pričakujemo, da bo Ustavno sodišče o zahtevi odločilo čim prej ter da bo prvič jasno povedalo, da o odpravi diskriminacije istospolnih parov ni mogoče odločati na referendumu.

“Neverjetno je, da smo v letu 2015 in še vedno govorimo o osnovnih človekovih pravicah. Družba se namreč spreminja, z njo politika, zato v SD upamo, da bo tem trendom sledilo tudi sodstvo,” je razloge za to, da Socialni demokrati podpiramo novelo, na novinarski konferenci strnil namestnik vodje poslancev SD Matjaž Nemec. “Socialni demokrati verjamemo, da bo odločitev ustavnega sodišča, zadnja etapa v procesu odprave diskriminacije istospolnih parov in da bodo ustavni sodniki odločali vsebinsko,” je dodal Nemec. Ob tem je tudi poudaril, da mora biti konec družbenega, moralnega in pravnega kaznovanja na način odtegovanja in nepriznavanja človekovih pravic istospolnim. “Čas je, da pričnemo tudi v Sloveniji živeti v družbi, ki spoštuje in ne kaznuje drugačnost,” je zaključil poslanec SD.

Omenjeni odgovor Ustavnemu sodišču naj bi v petek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga po pričakovanjih sprejel. DZ mora sicer odgovor Ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, 25. maja.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!