Prispevki

Poslansko vprašanje Vebra zdravstveni ministrici glede imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana

/in , /by

Poslanec SD Janko Veber je na ministrico za zdravje Milojo Kolar Celarc naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača.

POSLANSKO VPRAŠANJE JANKA VEBRA:

Že na 18. seji Državnega zbora, 18.4.2016, sem postavil ustno poslansko vprašanje glede postopka imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana zaradi v javnosti navedene nezakonitosti postopka, ker ni predložil dokazila o nekaznovanosti. Zaradi odsotnosti ministrice ni bilo odgovorjeno.

Po seji državnega zbora se zaznava v redkih javnih nastopih  izbranega kandidata g. Andraža Kopača nova opažanja, ki zahtevajo dodatna vprašanja. Nanašajo se na poznavanje oziroma nepoznavanje delovanja UKC Ljubljana in na zelo kratke in nedorečene odgovore na novinarska vprašanja izbranega kandidata za  generalnega direktorja UKC Ljubljana g. Andraža Kopača. Občutek daje, da težko komunicira z javnostjo.

Boj proti korupciji ni zaznati med njegovimi prioritetami, dolge čakalne dobe bolnikov  na preglede in zdravstvene storitve bo šele spoznaval. Dejstvo pa je, da te že danes bistveno vplivajo na zdravje bolnikov saj se jim zaradi tega zdravstveno stanje slabša, kvaliteta materialov, ki se uporabljajo je vse slabša in s tem se še dodatno ogroža zdravstveno stanje bolnikov. Oboje veliko stane zdravstveno blagajno, delodajalce in bolnike, ki se pogosto odločajo za preglede in zdravstvene storitve pri zasebnikih. Glede na vse težji položaj velikega števila ljudi, bo takšna oblika dosegljiva le majhnemu številu bogatih posameznikov. Zato bi morali imenovati na najzahtevnejša in najodgovornejša mesta v zdravstvu ljudi, ki se zavedajo takšnega položaja in imajo izdelane rešitve. Žal tega pri novem generalnem direktorju UKC Ljubljana ni zaznati.

Spremenjen statut UKC Ljubljana  z dne 2.7.2015 določa, da mora imeti generalni direktor najmanj 5 let delovnih izkušenj na PRIMERLJIVIH delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Torej, ki so po vsebini primerljiva z delovnimi nalogami generalnega direktorja UKC, saj to določa statut naj eminentnejše zdravstvene organizacije v Sloveniji. Pred tem je 28. člen statuta določal glede izkušenj samo 5 let delovnih izkušenj z vodenjem in upravljanjem. Torej se je s spremembo statuta zaostril pogoj na primerljivih delovnih mestih.

Zato sprašujem ministrico:

1.        Ali drži, da g. Kopač ni pridobil potrdila o nekaznovanju, ker ni bilo zahtevano na razpisnih pogojih, čeprav bi to moralo biti in ali velja potrdilo, če ga podpiše sam?

2.        Katera po vsebini primerljiva delovna mesta z generalnim direktorjem UKC Ljubljana je opravljal izbrani kandidat?

3.        Vsaka vodstvena funkcija – v primeru, ko gre za tako velik sistem, ki poleg velikega števila zaposlenih vključuje tudi veliko število bolnikov, ki potrebujejo preglede in zdravstvene storitve, pa še toliko bolj – zahteva od vodje visok nivo socialnih kompetenc. Izbrani kandidat pa bi se naj ravno na tem področju soočal z določenimi manki. Sprašujem vas ali lahko zagotovite, da je izbrani kandidat v dovolj dobri fizični in psihični kondiciji, da bo se bo lahko na primeren način odzival in spoprijemal z vsemi izzivi, ki jih taka funkcija prinaša?

Matjaž Han: PS SD bo za novega podpredsednika DZ predlagala Matjaža Nemca

/in , /by

“Socialni demokrati bomo za novega podpredsednika Državnega zbora predlagali poslanca Matjaža Nemca,” je po današnjem vrhu koalicije, ki se s predlogom strinja, povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je povedal Han, “bomo to storili tudi na prošnjo predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu podpredsednice mag. Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju Državnega zbora.” “To odgovornost čutimo za bolj pomembno kot politično odločitev stranke ali posameznika,” je v izjavi novinarjem po vrhu koalicije pojasnil vodja PS SD Han.

Po tistem, ko je Muršičeva zaradi zavajanja pri porabi občinskih sredstev v ponedeljek, 9. maja 2016, v javnem pismu podala svoj odstop s podpredsedniške funkcije DZ, je Han v prvem odzivu medijem sicer ocenil, da si je SD po njegovem mnenju tega “jokerja” zapravila. “Poslanska skupina SD se je soglasno strinjala, da bi na to mesto predlagali Matjaža Nemca, danes pa smo predlog predstavili na vrhu koalicije,” je pojasnil Han in dodal, “da bomo uradno kandidaturo poslanca Nemca, tudi v skladu z dogovorom s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom, vložili čim prej, da bo lahko Državni zbor delal nemoteno.”

Forum starejših SD na Goriškem opozoril na veliko povečanje čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu

/in , , /by

V Novi Gorici je v ponedeljek, 9. maja, potekalo delovno srečanje Foruma starejših Goriške, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar in poslanec SD Matjaž Nemec. Pogovor je potekal o projektih in pobudah foruma, njegov predsednik Hočevar pa je kot osrednjo temo izpostavil čakalne vrste v slovenskem zdravstvu. Kot je povedal Hočevar, so se samo v enem letu čakalne vrste v zdravstvu povečale s 196.000 čakajočih pacientov na 246.000, kar je po njegovem mnenju zelo veliko povečanje.

“Če povem bolj plastično, se je čakajočih pacientov v zdravstvu v samo letu dni povečalo za toliko, kot so kapacitete vseh večjih slovenskih nogometnih stadionov skupaj, torej za 50.000 ljudi,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar in dodal, da so starejši žal tista skupina državljanov, kateri so najbolj prizadeti kot pacienti pri čakanju v zdravstvene usluge. “Ker smo najbolj na ‘udaru’, se starejši tako zelo aktivno zavzemamo za znižanje čakalnih vrst v zdravstvu,” je poudaril Hočevar. “Mi vidimo rešitve za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki jih bomo predlagali tako vodstvu SD kot Poslanski skupini SD,” je še dodal predsednik foruma.

“Kot predstavnik mlajše generacije vedno prisluhnem o težavah starejših in skušam pomagati poiskati rešitve,” pa je ob tem povedal poslanec SD Matjaž Nemec. “Veseli me, da lahko sodelujem na srečanju Foruma starejših SD, saj menim, da moramo mladi in starejši delati skupaj, saj bo današnja problematika starejše generacije, že skorajda jutri ujela tudi nas, zato je pomembno, da se zadeve začnejo reševati čimprej,” je poudaril Nemec. Poslanec SD Matjaž Nemec je med pogovorom predstavil tudi pobudo za čezmejno povezovanje starejših na relaciji Nova Gorica – stara Gorica.

Predsednik Foruma starejših Goriške Ivan Mignozzi pa je na srečanju predstavil problem bolnikov z demenco in urejanje oskrbe, še posebej pri iskanju primernih prostorov za namestitev dementnih starostnikov. Ob zaključku pogovora v Novi Gorici je član predsedstva Foruma starejših SD Mirko Brulc še pojasnil, da se na Goriškem Forumu starejših želijo priključiti številni nestrankarski ljudje, kar je dobra popotnica za njegovo še uspešnejše delovanje v prihodnje ter odpiranje pravih tem, ki so pomembne za starejšo populacijo.

Poslanec Nemec s pobudo Vladi RS za rešitev zapletov glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom

/in , , /by

Besedilo poslanske pobude Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom (npr. preko spletne platforme Airbnb), naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.

POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Turistična dejavnost je tako na nacionalni kot tudi globalni ravni ena najhitrejše rastočih dejavnosti z ogromnim potencialom. Vrata novim priložnostim ji je tudi svetovni splet, priča smo vse več spletnim platformam, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom. Ena teh je tudi platforma Airbnb, ki omogoča globalno izmenjavo informacij o možnostih najema in oddaje lastnih nepremičnin turistom. Milijoni ljudi, navsezadnje tudi različna turistična področja in trgi so preko te in ostalih podobnih spletnih platform povezani v hitro, učinkovito, predvsem pa uporabnikom prijazno izmenjavo informacij o ponudbah turističnih kapacitet iz naslova kratkoročnega oddajanja in najemanja nepremičnin. Te dejavnosti, ki z veliko intenziteto širijo svoj krog delovanja pod streho delitvene ekonomije (sharing economy), postajajo pomemben segment podpore tudi turistične panoge, ki bi ji morali prav v Sloveniji kot deželi velikega turističnega potenciala dati vso potrebno podporo.

Pa je žal povsem drugače. Glede na vse večjo vključenost slovenskih oddajalcev lastnih nepremičnin, ki so po navadi počitniška stanovanja, pa vzporedno s tem vznika vse več nejasnosti oz. po slovenski zakonodaji prihaja pri tovrstnih storitvah do nerealnih predpisov, katerim lahko zadosti le peščica tistih, ki želijo kratkoročno oddajati svoje nepremičnine. Trenutna zakonodaja tovrstno sobodajalstvo umešča med dejavnosti pod okriljem Zakona o gostinstvu (ZGos), pri čemer  se uporabnike teh platform enači s tistimi, ki se z oddajanjem sob ukvarjajo profesionalno. Zahteve, da morajo zgradbe, v  katerih se želi kratkoročno oddati lastniška nepremičnina, imeti uporabno dovoljenje za oddajanje ter norma o pridobljenem vsaj 75 odstotnem soglasju etažnih solastnikov sta le dve izmed skorajda nepremagljivih ovir, s katerimi se soočajo ponudniki teh storitev.

V prid reševanja teh vsebin, ki namesto priložnosti žal pomenijo težave, je sicer Vlada RS konec lanskega leta ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi pripravila spremembe v prid  zakonskim in administrativnim poenostavitvam. Žal pa rezultatov, glede na dinamiko dela te skupine, ni pričakovati prav hitro. Še več, zdi se, da je delo skupine obstalo, četudi smo pred pragom letne turistične sezone, ki iz naslova kratkoročnega oddajanja stanovanj nudi največ priložnosti.

Po pričevanjih zainteresiranih gre ob tem pohvaliti prizadevnost in proaktivnost Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je predlagal kar nekaj možnih rešitev v prid poenostavitve izvajanja te dejavnosti. Te pa so žal naletele na vse preveč že pregovorne togosti neekaterih uradnikov, ki se zdi, da namesto rešitev raje iščejo probleme.

Glede na mnoge žal negativne izkušnje, kam nas lahko tovrstna togost in počasnost pripeljeta oziroma kje lahko zaradi njiju obstanemo, bi bilo za pričakovati, da bi si Vlada RS prizadevala na ta vprašanja hitro najti odgovore,  ne pa – kot se zdi – zavlačevati oz. čakati. Do te točke, ko bomo zopet ugotavljali, da nas je povozil čas in da bodo pozitivne učinke t.i. “sharing economy” namesto nas pobrali drugi.

Zavedanje, da brez truda, vložka in v tem vprašanju predvsem pripravljenosti ne more biti pozitivnih rezultatov na Vlado Republike Slovenije naslavljam poslansko pobudo:
• Vlada RS naj se opredeli do že nakazanih možnosti reševanja tega vprašanja in naloži vsem pristojnim državnim sekretarjem, da nemudoma pripravijo načrt reševanja problematike za odpravo oteženih postopkov pri izvajanju dejavnosti kratkoročnega oddajanja lastnih stanovanjskih in počitniških kapacitet turistom.
• Istočasno pa naj Vlada RS pripravi morebitne potrebne zakonske spremembe in jih še pred poletno sezono predloži zakonodajnemu telesu.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru

Vodstvo SD med obiskom v Ribnici in Kočevju o Ekonomskem programu stranke za razbremenitev ljudi in podporo gospodarstvu

/in , , /by

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je skupaj s poslancema Jankom Vebrom in Matjažem Nemcem ter sodelavci stranke v ponedeljek, 21. marca, obiskal Ribnico in Kočevje. Namen obiska na Kočevskem je bila predstavitev Ekonomskega programa, ki smo ga Socialni demokrati pripravili, da bi v okviru javnofinančne vzdržnosti razbremenili tiste, ki največ prispevajo, a so davčno najbolj obremenjeni – zaposlene. Prepričani smo namreč, da razbremenitev nagrajevanja zaposlenih pomeni tudi pomoč gospodarstvu. Drugi razlog za obisk pa je zanimanje lokalnih ljudi za prednosti, ki jih bo za Kočevsko imel nedavni sprejem zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi.

V Ribnici je vodstvo SD na čelu s predsednikom Židanom obiskalo podjetje Riko hiše d.o.o., kjer je direktor Bojan Lukšič poudaril pomen dobrega upravljanja s slovenskimi državnimi gozdovi. To namreč pomeni dostop do lokalnega lesa; za podjetje Riko hiše d.o.o., ki v tujini dosega visoko dodano vrednost s sodelovanjem s priznanimi oblikovalci, veliko poslovnih priložnosti pa vidi v 100% slovenski hiši iz domačega lesa. Gozdno-lesna veriga, ki jo vzpostavlja novi zakon, to omogoča, saj pomeni možnost stabilne dobave slovenskega lesa podjetjem.

Obisk v podjetju Riko hiše 01

Obisk v podjetju Riko hiše 02

Obisk v podjetju Riko hiše 03

Obisk v podjetju Riko hiše 04

V nadaljevanju je vodstvo obiskalo tudi največjega zaposlovalca v Občini Kočevje, podjetje Melamin d.d., ki sodi med večje in uspešne izvoznike, posebej pohvalna pa je njegova povezanost z lokalnim gospodarstvom. Kot Riko hiše d.o.o. je tudi Melamin d.d. na znanju utemeljeno podjetje, zato je direktor Srečko Štefanič ob srečanju z delegacijo SD pozdravil predloge stranke za razbremenitev zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost.

Obisk v podjetju Melamin 01

Obisk v podjetju Melamin 02

Obisk v podjetju Melamin 03

Obisk v podjetju Melamin 04

Na zaključni okrogli mizi o Ekonomskem programu SD, je predsednik Židan izpostavil tudi njegove ključne točke: gre za razbremenitev zaposlenih tako, da se uvede nov, srednji davčni razred in poviša meja dosedanjega tretjega, ki trenutno krivično z 41% obdavči ljudi, ki zaslužijo le malo nad slovenskim povprečjem. Poleg tega bi razbremenili tudi udeležbo delavcev pri dobičku, kar bi delodajalce motiviralo za boljše nagrajevanje svojih zaposlenih.

Omizje v Kočevju 01

Direktor podjetja Riko Janez Škrabec, ki je sodeloval na omizju v Kočevju, je med drugim poudaril: “Prav je, da se Socialni demokrati pri pripravi ekonomskih politik posvetujete z uspešnimi gospodarstveniki, prav zato tudi uspevate loviti pravo ravnotežje med socialno državo in podporo gospodarstvu.” Škrabec je prav tako pozdravil ustanovitev novega državnega podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi, saj v lesno-predelovalni panogi v Sloveniji vidi največji potencial za prihodnost.

Omizje v Kočevju 02

Udeležence okrogle mize je še zanimalo, kaj za njihovo lokalno skupnost pomeni dejstvo, da bo sedež novega podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi v Kočevju. V odgovor na to vprašanje v razpravi je poslanec SD Janko Veber odgovoril: “Preprosto, to pomeni, da se bodo slovenski državni gozdovi upravljali od tam, kjer je tudi njihova največja koncentracija – s Kočevske. Gozdovi imajo pomen in korist, če so dobro upravljani; sodelovanje lokalnega kočevskega znanja pa zagotavlja, da se bo to tudi zgodilo.”

Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle

/in , /by

Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.

Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:

Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.

Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …

A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.

Spoštovani.

»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.

V zvezi  z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:

– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.

– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.

S spoštovanjem,

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

/in , , /by

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

/in , , /by

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

– pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

– celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD

Nemec: “V SD smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki.”

/in , /by

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji obravnavali priporočilo Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, naj vlada DZ seznanja z ukrepi za reševanje migracijske krize. V koaliciji smo v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejetje priporočila, naj DZ vlado pozove k rednemu obveščanju o ukrepih glede migrantske krize, predlagala potem, ko je vlada po njenem prepričanju ni celovito seznanila s poročilom o štirih načrtih za reševanje migrantske krize. Hkrati je komisija tudi predlagala, naj DZ sprejme priporočilo, s katerim bi vlado pozval, naj vse ukrepe sprejema s čim širšim konsenzom.

Poslansko skupino SD moti “takšen način obravnave te tematike”, saj ne daje pravega signala javnosti. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca ni dobro, da komisija vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljanov. Prav tako po njegovem ni dobro, da se posamezni predstavniki vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej komisije. Zato je Nemec v imenu Poslanske skupine SD pozval, naj se glede najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh pristojnih. “Hkrati pa mora biti tudi lokalno prebivalstvo vključeno v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev,” je na seji DZ menil poslanec Nemec.

Stališče Poslanske skupine SD do priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb:

“Spoštovani,

migrantska problematika nedvomno predstavlja največji humanitarni, versko-kulturni, ekonomski pa tudi varnostni izziv, s katerim se v tem času sooča Evropa. Vojne in nevzdržne življenjske razmere nemilostno vsakodnevno na negotovo pot izženejo na tisoče in tisoče ljudi, ki iščejo boljše, predvsem pa varnejše življenje v tem delu sveta. Nedavno še kako živa ideja o skupni Evropi brez meja, danes postaja ravno njeno nasprotje, saj evropske države od severa proti jugu zapirajo svoje meje ter na njih vzpostavljajo močno okrepljene varnostne režime nadzora.

Kljub mnogim prizadevanjem, zlasti najvišje evropske politike, žal še vedno nimamo zadovoljivih skupnih odgovorov za učinkovito reševanje migrantske problematike. Zato seveda ni presenetljivo, da se posamezne evropske države bodisi same ali kvečjemu v manjši skupini držav iz svoje sosedščine odločajo o tem, kako se bodo soočale z izzivom množičnih migracij.

Slovenija kot ena izmed držav na tako imenovani Balkanski poti pri tem seveda ni in ne more biti izjema. Preko naše države je doslej pot v ciljne države Evropske unije vodila nekaj manj kot pol milijona migrantom, zato smo še kako vsakodnevno vpeti v soočenje s to problematiko in tudi aktivni pri iskanju kar najbolj učinkovitih rešitev, ne le za našo državo temveč tudi širše.

Današnja točka dnevnega reda seje Državnega zbora torej ne more biti presenečenje, prej nasprotno, saj smo že kar nekaj ur razprav na predhodnih plenarnih zasedanjih državnega zbora in na sejah delovnih teles namenili vprašanjem reševanja migrantske problematike. Pa vendar ta današnja točka dnevnega reda ni povsem običajna, že zato ne, ker je njen predlagatelj Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter predvsem zaradi dejstva, da  Komisija na nek način očita Vladi, da v nezadostni meri obvešča Državni zbor ter njegova delovna telesa o namerah in aktivnostih pri reševanju migrantske problematike.

Da ne bo pomote, prav in legitimno je, da razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki jih prinaša množičen val migrantov, razpravljati pa bi morali tudi humanitarnih, ekonomskih in drugih vidikih te problematike. Kar nas Socialne demokrate moti je to, da takšen način obravnave te tematike ne daje pravega signala javnosti. Ni dobro, če Komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Enako ni dobro, da se posamezni predstavniki Vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej Komisije, na katerih se za zaprtimi vrati podrobneje razpravlja ter informira poslanke in poslance o varnostni situaciji, posameznih strategijah, ukrepih in varnostnih politikah, ki jih načrtuje naša država.

Socialni demokrati smo že večkrat pozvali in ponovno pozivamo, da naj se glede vsaj najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države. V mislih imamo vse sodelujoče v Svetu za nacionalno varnost kakor tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. V tej smeri bomo morali zato storiti kar največ, če bomo pri ključnih varnostnih vprašanjih želeli delovati po principu čim širšega političnega konsenza.

Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenija varna država. Zavedamo se, da varnost ni dana sama po sebi in da še zdaleč ni samoumevna. Podobno kot velja za splošno javno prepričanje, imamo tudi Socialni demokrati visoko stopnjo zaupanja do ključnih deležnikov, ki zagotavljajo varnost državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Ni mogoče spregledati dobrega in požrtvovalnega dela pripadnikov policije, Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite, zdravstveno-reševalnih služb, pripadnikov vseh človekoljubnih organizacij ter tudi vseh tistih, ki opravljajo delo obveščevalno-varnostne narave.

Delo slednjih je takšno, da ne sme biti na očeh javnosti, vendar tvori enega ključnih členov zagotavljanja varnosti v Sloveniji. Na tem mestu zato velja vsem posameznicam in posameznikom, ki po svojih močeh nesebično pomagajo pri reševanju migrantske problematike iskrena zahvala. Po njihovi zaslugi lahko danes zatrdimo, da velika večina prebivalcev Slovenije na svoji koži ni čutila posledic soočenja z velikim migrantskim valom.

Dejstvo je, da zgolj zahvala ne bo dovolj, zato je prav, da se v največji možni meri prisluhne tudi njihovim apelom ter potrebam. Zagotavljanje zadostne materialne spodbude vsem tistim, ki v največji meri pripomorejo k varnosti države je izziv te in najverjetneje tudi prihodnjih vlad, saj postaja večje vlaganje v zagotavljanje varnosti splošno in neobhodno dejstvo, ki ne velja le za Slovenijo, temveč tudi širše. Morda še večji kot je finančni izziv povečanega vlaganja v varnost, pa predstavlja izziv sodelovanja države z lokalnim prebivalstvom ter priprava načrtov, kako bi bilo na najboljši možni način migrante integrirati v Slovensko družbo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki. Lokalno prebivalstvo mora biti vpeto v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev, saj je to najboljši možni način, da izkoreninimo nevednost in negotovost ljudi. Slednje neredko s seboj nosi strah, potem pa smo le še korak oddaljeni od tistega, česar si najmanj želimo. To pa je odpor do tujcev oziroma  migrantov, nestrpnost in na koncu sovraštvo, čemur se moramo na vsak način izogniti.

Za konec bom zato še enkrat ponovil dve ključni usmeritvi, ki jim kot družba moramo slediti, v kolikor se želimo na učinkovit način soočiti z izzivom množičnih migracij:

  • prva usmeritev se nanaša na vzpostavitev učinkovite koordinacije vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države ter
  • druga usmeritev, ki se nanaša na vzpostavitev čim boljših materialnih pogojev vsem, ki se dnevno nesebično žrtvujejo za zagotavljanje varnosti države ter na ozaveščanje lokalnega prebivalstva ter njihovo dejansko vpetost v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev.

Socialni demokrati bomo podprli oba predloga priporočil, ki se nanašata na pravočasno vključevanje Državnega zbora v pripravljanje in obveščanje glede načrtov Vlade za reševanje migrantske krize.”

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslanec Nemec ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika za večjo zaščito živali: “Mučenje živali je kaznivo dejanje!”

/in , /by

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskimi skupinami ZL, SMC, DeSUS ter nepovezanimi poslanci podpisniki novele Kazenskega zakonika za pregon in sankcioniranje dejanj mučenja in zanemarjenja živali. Sopodpisniki predloga, za katerega je pobudo podala civilna iniciative Ustavimo pasje borbe, smo si bili v sporočilu ob predstavitvi novele Kazenskega zakonika enotni: mučenje živali je zavržno dejanje, ki mora biti preganjano in sankcionirano! Predstavnica iniciative je opozorila na vse večjo zaznavo pasjih borb, kajti ocena strokovnjakov je, da selektivna vzreja in prodaja psov za pasje boje na naših tleh obstaja že več kot dvajset let, trenutno pa naj bi bilo teh legel v Sloveniji okoli 20.

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je na predstavitvi poudaril, da skupni predlog novele Kazenskega zakonika kaže na jasno sporočilo, “da v naši družbi ni več prostora za mučenje živali” ter dodal, da “prav tako ni prostora za tiste, ki na račun živali polnijo svoje denarnice.” Ob tem je spomnil, da so bili pomembni koraki z vidika prepoznavanja in sankcioniranja tovrstnih dejanj narejeni že leta 2013 s spremembami Zakona o mučenju živali, a ob tem dodal, “da zdaj potrebujemo še korak naprej, korak v smeri jasne opredelitve teh dejanj kot kaznivih.”

Cilj novele je tako določiti vse oblike mučenja živali ter opredeliti kazni (tudi zaporne), da bodo te v največji meri izpolnjevale svojo odvračilno funkcijo. Surovo ravnanje, spolna zloraba živali, organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih borb, pa so v tej noveli opredeljene kot najhujše oblike kaznivega dejanja mučenja živali, kazniva pa je tudi selektivna vzreja, katere namen je vzrejati pse za pasje boje.

Z novelo se tako določajo nove oblike kaznivih dejanj in dopolnjujejo obstoječe. Člen, ki opredeljuje mučenje živali, se širi in kot kaznivo opredeljuje surovo ravnanje in spolno zlorabo živali – predvidena je denarna kazen in do pet let zapora. S predlagano razširitvijo člena se kriminalizira organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih bojev. Tudi v teh primerih se predvideva enako kazen, le za udeležbo bo kazen nižja – do enega leta zapora.

Če bo organizacija pasjih bojev storjena v hudodelski združbi, pa bo sodišče, če bo zakon sprejet v taki obliki, izreklo do osem let zaporne kazni. Kot kaznivo dejanje in ne več kot prekršek se bo obravnavalo tudi primere, ko lastniki živali ne bodo zagotovili ustreznega bivališča, hrane in vode ter svobode gibanja. Poleg tega se sodišču daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov. Najpomembnejša izmed njih sta trajni odvzem vseh živali in prepoved lastništva novih živali.

Zdaj se namreč lahko stike z živaljo prepove le tistemu, ki je nad njo storil prekršek, ne pa tudi tistemu, ki je nad njo storil kaznivo dejanje. Predlog določa tudi povsem novo kaznivo dejanje prepovedi selektivne vzreje živali. Gre za vzrejo, katere izključni namen je vzrediti pse za pasje boje. Predlagane kazni so enake kot za primere organizacije pasjih bojev.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!