Prispevki

Jernej Štromajer: Za krepitev vloge znanosti v politiki

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe v organizaciji odbora za izobraževanje. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora in Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je dejal, da čeprav se kaže velika razlika med politiko in znanostjo, je eden od njihovih ciljev povsem skupen – delajo v dobro ljudi, družbe in države. “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju,” pa je na predstavitvi poudaril državni sekretar na MIZŠ dr. Jernej Štromajer.

Predsednik DZ in SD Dejan Židan je na predstavitvi z naslovom Znanost sreča parlament spomnil, da so prvo tovrstno srečanje v Državnem zboru gostili pred dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da že drugič v hramu demokracije poteka srečanje na tematiko krepitve vloge znanosti v politiki. Kot je izpostavil, se v slovenskem parlamentu zavedajo, da se odločitve ne smejo sprejemati na podlagi “instant informacij”.

Pritrdil je, da živimo v času, kjer so informacije pogosto nepoglobljene, kratke in s tem tudi površne. Izrazil je veselje nad raziskovalnim oddelkom v DZ, ki pomaga, da so nekatere odločitve tudi z “lastnim znanjem poglobljene”. “Želim si, da bi poslanke in poslanci, tudi izvršilna veja oblasti, imeli na razpolago več informacij, stališč in na nek način tudi usmeritev, ki so posledica trdega raziskovalnega in znanstvenega dela,” je dejal Židan in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo današnje javne predstavitve mnenj, na kateri bo možna poglobljena razprava o tej pomembni tematiki.

Spomnil je še na četrtkov posvet Podnebni dogovor, na katerem so skupaj razpravljali predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih inštitucij ter zakonodajne in izvršilne veje oblasti. “To je bil prvi v seriji načrtovanih posvetov o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjem letu,” je dejal Židan in vsem zaželel uspešno delo.

Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je pozdravil je pobudo Znanost sreča parlament, saj meni, da je pomembno povezati znanstvenike z oblikovalci politike na EU in na nacionalni ravni: “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.”

Poudaril je, da je slovenski sistem znanstveno-informiranega ustvarjanja politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan, a vsekakor ne dovolj. “Naučiti se moramo poslušati in tudi slišati znanstvenice in znanstvenike. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi se v Sloveniji prepoznal pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik,” je dejal.

Sodelujoče sta pozdravila tudi vodja enote H1 za znanstveno svetovanje pri geografski koordinaciji v Skupnem raziskovalnem središču pri Evropski komisiji David Mair in direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Wolfgang Hiller. Za boljše politike in boljšo družbo sta kot najpomembnejše izpostavila pripravljenost na skupno sodelovanje znanosti, parlamenta in vlade.

Povzeto po STA.

Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD

Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”

Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.

Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”

Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.

Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”

Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.

Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.

Štromajer vodja slovenske delegacije na Dnevu slovenske industrije v Cernu

V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.

Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.

»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.

»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.

S krio-elektronskim mikroskopom za nove raziskovalne dosežke slovenske znanosti

Na Kemijskem inštitutu so danes slovesno odprli prostore z novim krioelektronskim mikroskopom. Investicija, vredna 2,5 milijona evropv, predstavlja veliko pridobitev za slovensko znanost, ki bo močno povečala kakovost raziskav in obogatila možnosti znanstvenega prostora v Sloveniji in v širši regiji.

Investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, je v pretežni meri sofinancirala tudi država s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta mikroskop se pridružuje vrsti drugih tovrstnih investicij v zadnjem obdobju, kot so na primer superračunalnik na mariborskem IZUM ter nakup raziskovalne in tehnološke opreme univerz.

To je v veliki meri rezultat rekordne višine sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v letošnjem letu, ki presega 200 milijonov evrov. Minister dr. Jernej Pikalo je prepričan, da lahko “Slovenija pospešeno napreduje samo z načrtnimi ukrepi za boljše raziskovalno okolje, kar neposredno vpliva na inovacije in znanstvene dosežke. To je ključno, da povečamo dodano vrednost in produktivnost slovenskega gospodarstva in družbe. Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in inovativno raziskovalno delo, ki vodi v gospodarski, tehnološki in družbeni preboj Slovenije.”

O pomembnosti nove pridobitve Kemijskega inštituta, enega od vodilnih znanstveno raziskovalnih ustanov pri nas, priča tudi udeležba Nobelovega nagrajenca za kemijo dr. Joachima Franka.

Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Vzorci, pripravljeni v zamrznjenih (vitrificiranih) oblikah so obsevani z visokoenergetskim žarkom elektronov. Novi krio-transmisijski elektronski mikroskop je znamke Thermo Scientific™ Glacios™. To je najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul, ter tudi mikro-elektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhih kot velikih molekul, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.

Komentar ministra dr. Jerneja Pikala: Pomen raziskav in razvoja za boljšo prihodnost Slovenije

Včeraj, v petek, 11. januarja, je v veliki dvorani Državnega zbora potekala razprava v okviru javne predstavitve mnenj o vplivu raziskav na družbeni razvoj Slovenije. Predstavitev je potekala na pobudo Ministrstva za izobraženje, znanost in šport, kjer trenutno pripravljamo novi Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD. Evropska komisija je predstavila predstavila poročilo skupine strokovnjakov o stanju slovenskega razvojno raziskovalnega sistema ter načine za njegovo nadgradnjo. Slovenija je danes v skupini držav EU, ki se imenujejo močne inovatorke. Gre za drugo skupino, ki sledi prvi skupini držav, t.i. inovacijskih voditeljic (priloga 1).

Podatki kažejo, da je primerno vpeta v evropske raziskovalne tokove, da pa zaostaja pri proračunskih vlaganjih v raziskave in razvoj (R&R), da njen raziskovalni ekosistem ni dovolj povezan z univerzitetnim, da je premalo internacionaliziran, premalo avtonomen ter da potrebuje nekatere bolj usmerjene instrumente sodelovanja s podjetji, kot so npr. raziskovalni vavčerji. Brez raziskovanja namreč ni razvoja, naložbe v znanje in razvoj pa strateške investicije države, ki se na dolgi rok bogato poplačajo.

Kakšen pa je sploh pomen raziskav in razvoja za državo in njene prebivalce?

Mednarodne raziskave kažejo, da kar dve tretjini gospodarske rasti lahko pripišemo raziskavam in inovacijam. Slovenska industrija danes živi od preteklih vlaganj v raziskave in inovacije, saj se sredstva za razvoj tega področja od leta 2011 niso povečevala oziroma so celo padala. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma, Slovenija skupaj nameni 1,5 milijarde evrov javnih in zasebnih sredstev za raziskave in razvoj, kar nas uvršča med Čile in Maroko. Naša severna soseda, Avstrija, pa je z 12,7 milijarde evrov vlaganj daleč pred nami (priloga 2).

Primer Applovega iPhona in tehnologije, ki je vgrajena v njega – internet, GPS in Siri so nastali iz razvojnih programov ameriške vojske in javne uprave ter zaslon na dotik, ki je nastal v sklopu javne Univerze v Delawaru – pričajo, kako pomembna so javna vlaganja v razvoj za tehnološki preboj in delovna mesta v zasebnem sektorju. Ogromno tehnologije, ki nam zagotavlja ugodno in kakovostno življenje in tudi delovna mesta, je nastalo kot posledica javnih vlaganj v raziskave in razvoj.

Prevladujoča liberalna in konservativna ekonomska ideologija varčevanja in vitke države je do javnih vlaganj zadržana. Vendar odsotnost vlaganj v razvoj na srednji in dolgi rok državo in njene državljane potiska na evropsko periferijo. Kapital na periferiji ne potrebuje družbe visoke dodane vrednosti, temveč samo podizvajalce. Pri tem ne trpi samo družboslovje, kot prostor kritične razprave, temveč vsi deli družbe, vključujoč podjetništvo, tehniko, medicino, itn.

Če torej želimo zagotoviti izboljšanje kakovosti življenja in dostojnejše službe za delavski in srednji razred ob hkratnem razvoju in dvigu dodane vrednosti slovenskih podjetij, moramo zagotoviti dodatna  javna sredstva za raziskave in razvoj. Socialni demokrati, kot napredna in progresivna sila, se močno  zavedamo odgovornosti, ki jo imamo glede razvoja Slovenije. Od trenutne ureditve vlaganj v R&R ni odvisna samo sedanjost, temveč tudi usoda Slovenije in njenih prebivalk in prebivalcev.

Kot skupnost bomo lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. Znanost mora sodelovati z gospodarstvom pri iskanju najbolj naprednih tehnoloških rešitev, mora pa tudi s svojim delom pomagati razumeti vse ključne družbene procese v hitro spreminjajočih se modernih družbah, vključujoč zgodovinsko, etnično, jezikovno in kulturno komponentno.

V prihodnosti bomo bolje živeli le, če bomo sposobni sami inovirati in aplicirati najboljše rešitve ter zaradi tega prodajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. In ključ rešitve je v izobraženih, motiviranih in usposobljenih zaposlenih, ki inovirajo ter producirajo izdelke in storitve po katerih je že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, povpraševanje, ne pa da bomo imeli zaposlene, ki so neinventivni izvajalci dodelavnih del z nizko dodano vrednostjo za tuje korporacije.

Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport