Valter Mlekuž

V Bovcu so v soboto, 19. septembra, odprli nov dom za zaščito in reševanje ter heliport, ki so ga zgradili v okviru projekta “CAN” in je sofinanciran s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA. Vrednost projekta v Bovcu je 1,3 milijona evrov od tega je 85% evropskih sredstev. Slovesnosti, ki je potekala pred novim domom so se udeležili tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, ki bil tudi slavnostni govornik.

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je povedal, da so ob takih priložnostih lahko odkrito ponosni vsi, ki se trudijo, da bi bil naš vsakdan čim bolj prijazen in bi bili pogoji za življenje za vse kar se da ugodni. “Odpiramo nov Dom zaščite in reševanja z vso pripadajočo infrastrukturo, ki je bila zgrajena v okviru projekta CAN, sofinanciranega s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. Občina Bovec je tako z evropskim denarjem zgradila večnamenski objekt za potrebe reševanja, zgrajeno je novo pristajališče za helikopterje, območje je komunalno urejeno z vso komunalno infrastrukturo, na novo so zgrajene in asfaltirane vse povezovalne ceste, urejena so nova asfaltirana parkirišča,” je poudaril župan Mlekuž. V novem Domu zaščite in reševanja bodo našle svoj prostor Prostovoljno gasilsko društvo Bovec, Gasilska zveza Bovec, Gorska reševalna služba Bovec, Občinski štab Civilne zaščite Bovec in tudi bovški radioamaterji. V starem delu pa še Župnijska Karitas in bovški Rdeči Križ.

Državni sekretar na MORS Miloš Bizjak je povedal, da je izgradnja Doma zaščite in reševanja v Bovcu šolski primer, kako lahko občina črpa evropska sredstva. “To danes tu je dokaz vsem tistim, ki trdijo, da je črpanje evropskih sredstev zelo težavno in na občinskem nivoju skoraj nemogoče. Vi ste pokazali, da se z pravilno izbiro investicijo in pravilno prijavo in seveda s požrtvovalnim vodenjem projekta, da iztržiti 85% celotne investicije, ki ni majhna. Sam pogled na objekte na heliport in vso pripadajočo infrastrukturo je lep. Vendar zakriva najbistvenejše. Najbistvenejše v tem skupnem prostoru ste pa vi spoštovani reševalci, gasilci, policisti, vojaki, tehniki, piloti, zdravniki, medicinsko osebje vsi, ki tej tehniki, ki vam je dana na razpolago in je tu razstavljena date uporabno vrednost,” je še povedal Bizjak. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah posredovali že 167-krat, od tega 108-krat pri reševanju v gorah, 59-krat pa so poskrbeli za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljali 188 poškodovanih ali obolelih in naleteli 199 ur.

Na povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.

“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”

Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.

V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.

Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.