Poslanka Socialnih demokratov Janja Rednjak je na ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek naslovila pisno poslansko pobudo, v kateri opozarja na nujnost pospešitve postopkov za obnovo Šaleške in Kidričeve ceste v Mestna občina Velenje. Gre za ključni prometni in komunalni osi mesta, katerih obnova je tesno povezana z izvedbo pomembnih razvojnih in okoljskih projektov v Šaleški dolini.
Državnem zboru danes obravnava predlog zakona o predhodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Poslanec SD Predrag Baković je v stališču Poslanske skupine SD poudaril pomen zakona za preprečitev socialne katastrofe in ohranjanje lokalne skupnosti v regiji z več kot 200-letno rudarsko tradicijo.
Tanja Fajon in Socialni demokrati so danes v Velenju nadaljevali s turnejo pogovorov z ljudmi Slišimo vas. Z akcijo želi predsednica SD Tanja Fajon med ljudmi ugotoviti, kaj so njihove skrbi, pričakovanja in ideje.
Socialni demokrati so na 12. kongresu v Velenju v središče svojih politik in prioritet delovanja postavili varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in pravičen prehod v nizkoogljično družbo.
Kot so zapisali v programu Pripravljeni na prihodnost “podnebne spremembe, globalno segrevanje, otoki odpadkov sredi oceanov, suše, poplave in lakote, ki v beg silijo desetine milijonov ljudi, so katastrofični simptomi slabega upravljanja držav v kapitalistični družbi, ki dopušča revščino, neenakost, podrejenost ljudi in okolja kapitalu, interesom in brezbrižnemu hedonizmu peščice ljudi, ki v družbeni solidarnosti in enakih možnostih za vse, vidijo predvsem omejitve lastnega neskončnega bogatenja. Na račun okolja in ljudi. To zgodovinsko krivico je potrebno končati. Ni Planeta B.”
Ob napredni solidarnosti in zavezanosti razvojnim politikam, so Socialni demokrati tako v Velenju, ki je primer dobre prakse sanacije močno degradiranega okolja in primer dobre prakse uvajanja alternativnih energentov, odprli novo poglavje svojega delovanja, katerega jedro tvorijo nova zelena politika, solidarnost in razvoj.
Na panelu Pogled v #zeleno prihodnost je osrednja pozornost veljala podnebni krizi. Segrevanje ozračja je namreč velika grožnja, ki zahteva korenite spremembe načinov, kako živimo, kako se oskrbujemo z energijo in dobrinami ter kako potujemo. O podnebnih spremembah, razogljičenju energetike, mobilnosti in načina življenja, pa tudi o biodiverziteti in krožnem gospodarstvu so na dinamičnem panelu z moderatorjem Matevžem Frangežem spregovorili podpredsednik stranke Matjaž Nemec, predstavnica Greenpeace Nina Štros, nekdanji župan Maribora in nekdanji državni sekretar za energetiko Boris Sovič, direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, vodja strankinega strokovnega sveta za okolje Tanja Bolte ter Miha Butara s Slovenskih železnic. Panel je v polemični razpravi identificiral nekaj skupnih imenovalcev, pa tudi prepad med energetskim in podnebnim realizmom.
“Imamo znanje, potrebujemo zagon. Investirajmo v prihodnost,” so še sporočili Socialni demokrati na 12. Kongresu.
12. kongres SD je po mnenju udeležencev postavil nov standard v organizaciji vrhunskih političnih dogodkov v Sloveniji. Na njem je sodelovalo več kot 700 članic in članov, ki so od jutranjih do večernih ur aktivno sodelovali v pestri politični razpravi, osredotočeni na zelene, razvojne in socialne politike.
Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na strankinem kongresu napovedal premik stranke v zeleno in v levo. Po njegovih besedah podnebna in okoljska kriza ogrožata vse socialdemokratske vrednote, tudi svobodo, solidarnost, pravičnost in mir, medtem ko je poudaril nujnost, da se konča izkoriščanje človeka, skupnosti in okolja, s katerim neoliberalni kapitalizem pelje svet v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo.
Objavljamo celotno besedilo govora:
Drage prijateljice in dragi prijatelji.
Kongres stranke je praznik stranke. Množično smo prišli v Velenje iz vseh delov Slovenije. Ker smo množična stranka, gibanje tisoče članic in članov. Povezujemo se s skupnimi vrednotami, s skupnimi cilji in za skupno dobro. To nas razlikuje od vseh ostalih političnih strank. Zato smo edinstveni. Hvala vam za to!
Odkar vodim stranko, rastemo. Iz 6ih na 10 odstotkov na parlamentarnih volitvah, do zmag v največjem številu lokalnih skupnosti, vključno s skoraj polovico mestnih občin. Na letošnjih evropskih volitev smo s skoraj 20% dosegli najboljši rezultat stranke na volitvah v Evropski parlament doslej. Brez vas, brez zvestih članic in članov, brez najboljše mreže na levem polu slovenske politike, to ne bi bilo mogoče. Hvala vam!
Morda se komu zdijo ti rezultati preskromni. Vsem tem bi rad položil na srce: politika ne sme biti tek na kratke proge. Politika je maraton, kjer lahko rezultat dosežeš le z vzdržljivostjo, odločenostjo in jasnim ciljem, ki ga vidiš jasno pred očmi na vsakem koraku.
Nekateri se vprašujejo, ali sem pravi človek za to nalogo. Spoštovani kongres, odgovor na to vprašanje leži v tej dvorani. Rad pa bi vam povedal, da čutim veliko čast in veliko odgovornost, da v tem prelomnem času vodim socialno demokracijo. Stranko želim peljati naprej, ker imam jasno in prepričljivo vizijo. To je socialna demokracija, ki bo sposobna upravljati spremembe v dobro ljudi, v dobro skupnosti, v dobro narave. Ki bo napredovala ne samo kot politična stranka, ampak tudi kot osrednja ideja in način delovanja naše družbe. V pogovorih z vami čutim, da imam to zaupanje. In s tem zaupanjem hočem stranko peljati naprej!
Danes bomo s polemično in kritično razpravo definirali naše ključne odgovore na izzive pred nami. Prvič: Na tem kongresu bomo naredili dva premika:premik v zeleno, ker so brez učinkovitega boja zoper podnebno in okoljsko krizo ogrožene vse naše vrednote – od svobode, solidarnosti, pravičnosti in miru, ter premik v levo, ker je neoliberalni kapitalizem z izkoriščanjem človeka, skupnosti in okolja največji del problema, svet pa pelje v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo. To moramo spremeniti. To bomo spremenili.
Drugič: identificirali bomo ključna tveganja prihodnjih desetletij. V času, ko je politika obremenjena s kratkoročnimi vprašanji, smo Socialni demokrati tisti, ki v politični razpravi odpiramo strateška vprašanja naše prihodnosti. Kaj moramo storiti, da podnebje in okolje spet postavimo v ravnovesje? Kaj moramo storiti, da ohranimo in okrepimo naše sisteme socialne varnosti, da bodo danes in v prihodnosti jamstvo varnosti in blaginje za vse? Kako bomo poskrbeli za starejše, onemogle, bolne, da jim zagotovimo najboljšo možno zdravstveno oskrbo in storitve, ki jih potrebujejo za ohranitev dostojanstva, vključenosti ali celo življenja? Kaj moramo storiti, da trajnostno okrepimo naš razvoj, povečamo dodano vrednost in produktivnost, s tem pa dvignemo plače, pokojnine in blaginjo vseh? Kaj moramo storiti, da bodo velike tehnološke spremembe ustvarjale koristi za vso skupnost in da zmanjšamo grožnje naši varnosti in zasebnosti? Kako danes s svojimi odločitvami poskrbeti, da bo Slovenija zgled urejene, uspešne, povezane in solidarne države?
Tretjič: v luči vseh teh izzivov se moramo še bolje povezati in organizirati. Zato bomo z digitalnimi orodji poglobili notranjo demokracijo, da bomo lahko od spodaj navzgor oblikovali svoje odločitve v skladu z zahtevami in pričakovanji ljudi. Želimo razvijati partnerstvo s sindikati in nevladnimi organizacijami, s katerimi nas povezujejo vrednote in skupna prepričanja.
Te korake bomo naredili v Velenju. Smo stranka, ki ima do Velenja in Šaleške doline posebno odgovornost. V vsej državi težko najdeš kraj, kaj šele mesto, ki ima v vsej demokratični zgodovini nepretrgano kontinuiteto vodenja. Tako kot Dunaj, po raziskavah najbolj prijazno mesto za življenje na svetu, skoraj stoletje vodijo socialdemokrati, tako ima Velenje neprekinjeno tradicijo socialdemokratskega vodstva. Morda je zato to mesto ena najbolje povezanih občin, z brezplačnim javnim potniškim prometom, z daljinskim ogrevanjem, več kot 900 neprofitnimi stanovanji, organizirano pomočjo občanom, razdeljevanjem viškov hrane, s podjetniškim inkubatorjem in ambicioznim razvojnim inštitutom. To niso naključja. To so rezultati socialdemokratskega vodenja rdečega Velenja!
Šaleška energetika, ki je tako usodno zaznamovala vso dolino, je z delom generacij rudarjev predstavljala hrbtenico energetske oskrbe celotne države. Da ima ta država zadosti elektrike, ste desetletja tukaj dihali slabši zrak, potopljene so bile 3 vasi in številne domačije, v jami pa je v 140-letni zgodovini rudnika dalo svoja življenja več kot 170 rudarjev. Ne pozabimo: te žrtve so omogočile razvoj in kakovost življenja celotne Slovenije. Tukaj je bilo vedno doma delavstvo. Zato je Velenje delavsko mesto. Zato je Velenje socialdemokratsko mesto.
Toda: slej ko prej pride spoznanje, da bo potrebno končati z izkoriščanjem premoga. Čas izrabe fosilnih goriv se nepovratno izteka. Zato naj bo jasno: nikoli vas nismo pustili na cedilu. In tudi sedaj, ko bo potrebno sprejemati težke odločitve, ki utegnejo za vedno spremeniti Velenje, vam obljubljam: Socialni demokrati vas ne bomo nikoli pustili same. Zato pričakujemo od vlade takojšen pristop k pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje, ki mora opredeliti načine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Šaleške doline.
Tisto, kar socialna demokracija je in mora biti, je uresničenje koncepta leve širine. Združujemo ljudi skupnih vrednot in prepričanj, pri tem pa gre za mavrico od radikalnejših do zmernejših stališč. To ni slabost. Ta širina je naša moč. Zato sporočam vsem ljudem po Sloveniji: če hočete spremeniti svet, pridite z nami. Če vas skrbi prihodnost nas in naših otrok, pridite z nami. Če vas bolijo neenakosti, pridite z nami. Tudi, če nam kot stranki kaj zamerite, pridite med nas, da spremenimo sebe in svet skupaj.
Smo sredi pestre politične jeseni. Socialni demokrati smo tisti, ki pozivamo k pameti. K umirjanju in treznosti. K dialogu, ker vanj verjamemo. Želimo živeti v državi, ki ne odteguje pomoči najranljivejšim in kjer se dana beseda ali celo podpisana zaveza spoštuje. Želimo živeti v državi, v kateri so varnostne in obveščevalne službe namenjene zagotavljanju naše varnosti in se v nobenem primeru ne smejo zlorabljati za politično obračunavanje. Želimo živeti v državi, kjer pozornost politike ni namenjena le kratkoročnim potezam, temveč resničnim interesom ljudi in države, kar ne sega le do naslednjih anket, ampak daleč v čas naslednjih generacij. Želimo živeti v državi, kjer se partnerji, ki smo se zavezali k skupnim ciljem, drug do drugega obnašamo kot do tovarišev na skupni poti.
Koalicijo načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja. To je nepotrebno in to je škodljivo. Obstajata dve možnosti:ali bomo spet utrdili skupne cilje in voljo, da pospešeno premaknemo stvari, rešimo probleme in uresničujemo koalicijske zaveze, ali pa bo v to posegel nekdo drug z oblikovanjem neke druge, desne vladne večine.
Socialni demokrati poizkušamo v teh razmerah z umirjenostjo in pogovorom doseči, da v koaliciji okrepimo razloge, zaradi katerih smo skupaj prevzeli odgovornost za državo. Hkrati obžalujemo odločitev stranke Levica. Partnerstvu z njo smo pripisovali poseben pomen. Verjamemo, da bi lahko skupaj naredili več za ljudi danes in jutri, še posebej, če bodo krivulje gospodarskih gibanj obrnile navzdol. Takrat bomo bolj kot v dobrih časih potrebovali socialdemokratsko politiko proti krizi, za okrevanje gospodarstva, za zaščito delovnih mest in za pomoč najšibkejšim. Moje povabilo stranki Levica ostaja. Ne glede na njihove odločitve verjamem, da lahko skupaj tudi v spremenjenih političnih okoliščinah delamo dobre stvari za ljudi. Verjamem, da je pot do skupnih rešitev težja. A ta napor prinese boljše, trajnejše in učinkovitejše rešitve.
Socialni demokrati bomo danes zastavili dober načrt za upravljanje sprememb. Okoli tega načrta, vključno s 30 – milijardnim naložbenim paketom v investicije v našo energetsko, okoljsko, razvojno, transportno digitalno in socialno infrastrukturo, želimo zgraditi zavezništvo za prihodnost.
Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, danes smo tukaj, da pogledamo v prihodnost. Da se pripravimo na nove izzive. Da z upravljanjem sprememb Slovenijo spremenimo v socialdemokratsko družbo. Poglejte po dvorani. Poglejte drug drugega. Jaz tukaj v Rdeči dvorani vidim voljo in energijo, da gre socialna demokracija naprej. Veste, zakaj si Socialni demokrati upa premišljati o načrtu za 10 let naprej? Ker bomo mi čez 10 let še vedno tukaj.
Socialni demokrati smo zato, ker globoko v sebi verjamemo v družbo svobodnih ljudi, ki jih medsebojno povezuje solidarnost. Ki živijo vsak svoje življenje v skladu z lastnimi hotenji. A vendar obstajajo le kot člen skupnosti, del celote, v kateri prevladuje odgovornost drug do drugega. Odgovornost do skupnosti in do narave. To so besede – solidarnost, svoboda, mir, spoštovanje, razumevanje, sodelovanje – v katere verjamemo. In nikomur od nas ne bi pomenile nič več od političnega gesla, če jih ne bi tudi živeli. Zato smo socialni demokrati.
Srečno, socialna demokracija! Srečno, Slovenija!
Dinamični predkongresna turneja po Sloveniji je odprla številna vprašanja o prihodnosti. Pogovor, da stranko in skupnost organiziramo za upravljanje velikih sprememb nadaljujemo na 12. Kongresu v Velenju.
Kongres Socialnih demokratov bo 9. novembra 2019 v Velenju. Kot najvišji organ slovenske socialne demokracije bo odgovoril na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom.
Te procese in politike prilagajanja bo stranka identificirala s programskim dokumentom, kongres pa bo moderniziral strankin statut, da se na eni strani dinamizira in poglobi demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.
Takšna programsko – organizacijska narava kongresa izhaja iz prepričanja, da je socialna demokracija zgodovinsko velike družbene premike dosegala takrat, ko je bila sposobna organizirati družbo za doseganje skupnih ciljev. Ta navdih v SD vidijo v svoji dediščini delavskega boja, procesa emancipacije žensk, narodno osvobodilnega gibanja, pa tudi v osamosvojitvi in evropskem povezovanju.
Tokratni kongres bo že dvanajsti po vrsti, odkar je bila z združitvijo socialdemokratskih strank ustanovljena Združena lista socialnih demokratov, na njem pa bo bo sodelovalo preko 400 delegatk in delegatov, odprt pa bo tudi za članstvo in javnost.
V septembru in oktobru SD načrtuje tudi intenzivno predkongresno dogajanje z enajstmi javnimi tribunami po vsej Sloveniji, na katerih bo stranka v razpravah s članstvom in javnostjo spregovorila o potrebnih odgovorih na nove izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih desetletjih. V tem predkongresnem času bodo v SD predstavili tudi nekaj inovativnih pristopov za vodenje javne razprave.
Velenjska občina je v zadnjih osmih letih naredila velik korak naprej, ampak delo še ni dokončano, je na novinarski konferenci povedal župan Bojan Kontič, ki se poteguje za nov mandat. Kot je dejal, bo velenjska občina z resnim črpanjem evropskih sredstev začela v začetku leta 2019, v ospredju novega mandata pa so razvojni projekti.
Kontič, ki kandidira s podpisi podpore in Socialnih demokratov, si želi predvsem izpeljati projekt obnove starega mestnega jedra ter urediti prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru. Meni, da so v zadnjem mandatu, “kljub metanju polen pod noge”, izpeljali vse zastavljene razvojne projekte, razen tretje razvojne osi. Po Kontičevih besedah se tudi ta projekt premika z mrtve točke. Poudaril je, da je skupaj s člani Socialnih demokratov obiskal vse krajevne skupnosti v velenjski občini, na teh obiskih pa so občani izrazili svoje predloge, pomisleke in nasprotovanja. Njihovo mnenje je bilo podlaga za njihov volilni program, je dejal Kontič in dodal, da z občani tvorijo koalicijo.
Med drugim se Kontič zavzema tudi za razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, rekonstrukcijo in nadzidavo Doma za varstvo odraslih Velenje, kolesarsko povezavo Velenje-Dolič, širitev poslovne cone Stara vas, ureditev urbanega parka, energetsko sanacijo Bazena Velenje in podružnične osnovne šole Plešivec, izgradnjo vrtca v Vinski Gori, doma krajanov v Podkraju, večnamenskega doma v Šentilju in obnovo Goriške ceste.
Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.
Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.
V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.
Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”
Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.
Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.
Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”
Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.
