Podpredsednik in poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v današnji izjavi za javnost pokomentiral včerajšnji, kot je poudaril, »škandal« ob srečanju visokih predstavnikov Evropske komisije in Vlade RS ob prvem dnevu predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsedstvo SD se je danes pridružilo podpori sindikatov in protestnih gibanj mirnim protivladnim protestom ta petek.
Poslanci SD so na vlado naslovili pisno pobudo, v kateri jo pozivajo, naj nemudoma vzpostavi vse diplomatske mehanizme in sprejme vse potrebne ukrepe, da z Avstrijo doseže dogovor o izjemah pri prehajanju državne meje za delovne migrante iz Slovenije, tako da tem ne bo treba vsak dan predložiti izvida testa na Covid-19.
Tanja Fajon se je s pismom v imenu SD zahvalila Zavezništvu civilne družbe za državljanski aktivizem in pozdravila ter podprla javni poziv, ki so ga naslovili na Državni zbor z namenom, da se zaustavi zlorabljanje epidemije za pospešeno izvajanje ideoloških in strankarsko motiviranih projektov vlade.
Socialni demokrati na glasovanju na seji Vlade Republike Slovenije niso podprli sprejema nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”
Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.
Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”
V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.
Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.
Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.
Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Dr. Jernej Pikalo je kot podpredsednik stranke ob prihodu na koalicijski vrh ocenil, da je od proračunov države za naslednji dve leti odvisno, v kolikšni meri bo vladna koalicija uresničila koalicijski sporazum: “Pred Slovenijo so velike priložnosti, morda največje doslej. Za Socialne demokrate je ključno, da se s partnerji pogovorimo, kako bomo odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi ter Slovenijo pripravili na prihodnost. Od sebe in od partnerjev tako pričakujemo, da te zaveze postavimo v realen časovni okvir in v realno proračunsko matematiko. Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo!”
Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je pred vrhom koalicije izrazil pričakovanje, “da danes tu ne bo pet strank, temveč ena koalicija, ki bo začrtala delo skozi najpomembnejši dokument te vlade – proračun za naslednji dve leti. Prioritete imamo, te so zapisane v koalicijski pogodbi, potrebujemo še jasno časovnico njihovih uresničevanj. ”V resorjih, za katere ima odgovornost SD, se pospešeno pripravljajo in izvajajo rešitve, ki zahtevajo ustrezne politične in proračunske odločitve. Tako je na primer na področju kulture pripravljen največji investicijski ciklus za obnovo in izgradnjo kulturne infrastrukture, z zakonskimi rešitvami na področju raziskovalne dejavnosti pa ustvarjen okvir za bistveno povečanje sredstev za raziskave in razvoj. Socialni demokrati tudi na drugih področjih pričakujejo pripravo rešitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, okoljske in podnebne krize, varnosti in podjetništva.Koalicijski vrh poteka tudi v znamenju predstavitve prioritet na področju zdravstva, s poudarkom na skrajšanju čakalnih vrst in urejanju razmer v primarnem zdravstvu. Pričakovanja SD glede tega so jasna: nihče ne sme ostati brez kakovostne oskrbe, vsaka čakalna doba, ki je posledica slabe organizacije dela, pa je nesprejemljiva.
Pred vlado je ob tem še vrsta drugih izzivov, kjer SD pričakuje pospešeno pripravo rešitev. Med temi je dr. Pikalo ob robu vrha izpostavil, da so za SD najpomembnejša področja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema in sistema oskrbe in pomoči v starosti. “Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je tako nujno, da koalicija dogovori koncept prihodnjega demografskega sklada, namenjenega pripravi na najbolj kritična leta delovanja pokojninskega sistema, na področju dolgotrajne oskrbe pa zagovarjamo novo socialno zavarovanje, v katerega bomo skupaj prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, to pa je mogoče doseči tudi s preoblikovanjem in razširitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bo ob zdravstvenih potrebah zagotavljal tudi nov vir za socialne storitve, ki jih potrebujemo v starosti”, je izpostavil podpredsednik Socialnih demokratov.
Da Slovenija izkoristi razvojne priložnosti, potrebujemo po besedah Pikala pospešeno črpanje razpoložljivih evropskih sredstev: “Slabo črpanje evropskih sredstev predstavlja nacionalno katastrofo. Pričakujemo, da bo vlada takoj presekala gordijski vozel, naredila informacijski sistem operativen in po potrebi izvedla tudi kadrovske poteze, da črpanje postane operativno.”Po njegovem mnenju se mora vlada na strateškem nivoju nemudoma lotiti tudi pogajanj za pripravo nove finančne perspektive in jasno definirati cilje, ki jih hočemo doseči. “Ponavljam: obdobje naslednje finančne perspektive je ključno za to, da rešimo izzive pri varovanju okolja, socialnih potrebah ljudi, energetski oskrbi, trajnostni mobilnosti, znanosti in razvoju,” je prepričan.
Socialni demokrati obžalujemo, da se je Levica odločila za podporo manjšinski vladi. S tem je bila namreč zamujena priložnost, da se naredi nekaj dobrega za ljudi. ”Pogajanja z Levico Socialni demokrati ocenjujemo za konstruktivna, saj se je doseglo veliko kompromisov in skupaj bi lahko naredili odločen premik v smeri, ki smo si jo preko usklajevanj tudi zastavili,” je uvodoma pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič pred današnjim srečanjem peterice strank ter Levice.
”Žal pa se je Levica odločila za njej lažjo pot, pot brez potrebne odgovornosti, ki jo s seboj nosi vlada, ko je veliko lažje le opozarjati na probleme iz opozicije, kot tvorno sodelovati in nositi odgovornost v sprejemanju, ne samo všečnih odločitev, v koaliciji,”
je poudaril Levanič ter dodal, da vsi nadaljnji koraki terjajo tehten premislek, saj se je žal s to odločitvijo Levice ponovno odprla možnost predčasnih volitev. Za slednje Socialni demokrati, v odgovornosti do ljudi, ki pričakujejo, da se vlada sestavi, menimo, da niso dobra rešitev.
”Je pa dejstvo, da je delo manjšinske vlade v določeni meri hendikipirano, saj je precej podvrženo nezmožnosti predvidevanja glede ravnanj tistih, katerih podpora je zagotovljena le pri določenih, njim všečnih, projektih,” je o možnosti delovanja manjšinske vlade ocenil glavni tajnik SD Dejan Levanič ter dodal, da se mora v tej luči pretehtati možnosti uresničevanja programskih izhodišč, ki smo jih zastavili peterica strank pod vodstvom Marjana Šarca. ”Seveda pa bo realnost manjšinske vlade precej odvisna tudi od sporazuma, ki ga bo takšna vlada imela z opozicijsko stranko – v tem primeru Levico,” je zaključil Levanič.
Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” je ob robu seje DZ povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah, o rejništvu in skrbništvu.
“Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019,” je napovedala ministrica Kopač Mrak. “O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni,” je še dejala ministrica. Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. “Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je še dejala ministrica.
V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, “ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb”, je povedala ministrica Kopač Mrak. Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. “Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine,” je pojasnila ministrica.
“Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma. Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. “Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka,” je predlog določbe navedla ministrica Kopač Mrak.
V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. “Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem,” je obrazložila ministrica. Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.
V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike. Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. “Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila,” je še dejala ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD.
Predlog družinskega zakonika si lahko podrobneje preberete na povezavi: http://skrci.me/1BOFf
Socialni demokrati apeliramo na vlado in sindikate javnega sektorja, naj ponovno sedejo za pogajalsko mizo in najdejo dogovor glede sproščanja varčevalnih ukrepov.
Socialni demokrati obžalujemo, da med sindikati javnega sektorja in Vlado Republike Slovenije ni prišlo do dogovora glede sproščanja varčevalnih ukrepov. Že tradicionalna vsakoletna pogajanja žal dajejo vtis vse večjega nezaupanja, ne samo med obema pogajalskima stranema, temveč tudi med posameznimi skupinami v javnem sektorju, kot tudi med državljankami in državljani. Družbena klima s tem postaja negativna, že pregovorni prepad med javnim in zasebnim sektorjem, pa še znotraj posameznih skupin javnega sektorja, pa postaja vse večji. Zdi se kot, da obe strani vse prevečkrat taktizirata glede svojih pogajalskih zahtev pred kamerami, namesto za zaprtimi vrati.
Odgovornost za dogovor pritiče obema stranema in ni primerno, da se to odgovornost izkorišča kot orodje za povečevanje razlik, namesto, da bi prav ta odgovornost vodila k zmanjševanju teh razlik. Brez zavedanja, da je dogovor med socialnimi partnerji bistvenega pomena, ne samo za zaprtje proračunskih dokumentov za leto ali dve, temveč, da je prav to lahko temelj napredka naše države in vseh njenih družbenih podsistemov, ne bomo prišli daleč. Zgolj sposobni bomo »krpati«, namesto, da bi ustvarjali pogoje za rast, razvoj in boljšo prihodnost.
Socialni demokrati ne oporekamo pogajanjem. Še več, menimo, da so pogajanja lahko velik izziv in priložnost za napredek, v kolikor imajo ta pozitiven naboj, zgrajen na zaupanju, in kot rečeno, jasno zavedanje o odgovornosti obeh pogajalskih strani do državljank in državljanov.
Socialni demokrati zato menimo, da je skrajni čas, da se obe pogajalski skupini znova usedeta za skupno mizo in najdeta rešitev.
