Prispevki

Židan: Uspeh 300 dni dela SD v vladi je tudi projekt odpisa dolgov socialno ogroženim

/in , , /by

Socialni demokrati po 300 dneh sodelovanja v vladi ugotavljamo, da se koalicijski sporazum, ki je po besedah predsednika stranke mag. Dejana Židana v veliki meri socialdemokratski, izpolnjuje. Prepričani smo, da Slovenija tudi zaradi našega sodelovanja v vladi beleži pozitivne trende. Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan je na novinarski konferenci predstavil dosežke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in izzive za letošnjo jesen, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predstavila uresničene in bodoče projekte MDDSZ, med njimi paket pomoči socialno najbolj ogroženim in projekt odpisa dolgov, obrambna ministrica Andreja Katič pa ključne projekte ministrstva za obrambo v letu 2015 in načrte za prihodnje obdobje.

Predsednik SD in minister Židan je med pozitivnimi trendi Slovenije izpostavil gospodarsko rast, zmanjševanje števila brezposelnih in povečan izvoz. Skupni vladni projekti so, kot je dejal, nastali tudi s pomočjo stranke SD. Spomnil je na sprejetje strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo in izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Oba predloga je podprlo pet poslancev SD, podpredsednik stranke in poslanec Janko Veber jima je nasprotoval.

Predsednik SD Židan je glede tega le ponovil, da v njihovi stranki velja svoboda odločanja poslanca, in dodal, da v preteklosti tudi sam kot poslanec ni vedno glasoval kot večina v poslanski skupini. Med dosežki sodelovanja SD v vladi je posebej izpostavil odpisov dolgov socialno najšibkejšim, projekt po njegovih besedah dobiva mednarodne razsežnosti. Spomnil je na zadnji dve srečanji s sestrskimi strankami iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine, SPÖ in PD, ki sta pozdravili projekt pomoči socialno najšibkejšim, ki ga je pripravila ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak.

Židan je medijem povedal, da si bomo Socialni demokrati prizadevali, da bi pri davčni reformi, ki jo ima vlada v načrtih, sledili vzgledu sosednje Avstrije, ki poudarja prerazporeditev bremena iz najrevnejših na najbogatejše ter znižanje obremenitev bruto plače. V SD nismo naklonjeni ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda, o čemer se govori, Židan pa je poudaril, da tak predlog tudi ni koalicijsko usklajen. Pred državo so po njegovih besedah nekateri odprti projekti, med njimi izpostavlja tudi odnos do Grčije in vprašanje beguncev. Dejan Židan je v vlogi ministra tudi naštel nekaj uspehov na resorju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim nov program podeželja in omejitev pridelave GSO.

Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je poudarila sveženj pomoči socialno najšibkejšim, v katerem je odpis dolgov eden od stebrov. Izpostavila je še podpis socialnega sporazuma, reformo študentskega dela in tudi dosežek, da so socialni transferji ostali v enaki meri izplačani. Tako izpostavlja tudi prizadevanja, da se bo z oblikovanjem proračuna za prihodnji dve leti sprostilo okoli 70 milijonov evrov in se bodo nekateri socialni transferji lahko vrnili na raven, kot so bili pred krizo. Med njimi so določene sprostitve pri otroških dodatkih in štipendijah.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je izpostavila delo Uprave RS za zaščito in reševanje. Poudarila je sodelovanje med civilno zaščito in Slovensko vojsko, uporabo helikopterjev vojske in policije v sistemu nujne medicinske pomoči ter uporabo Falcona za prevoz človeških organov, kjer je MORS podpisal sporazum o sodelovanju s Slovenija Transplant. Ministrstvo je pripravilo tudi izhodišča za spremembo zakona o obrambi in jih predstavilo političnim strankam ter dobilo njihovo soglasje za prenovo zakona. Bo pa Katičeva, kot je pojasnila v odgovoru na novinarsko vprašanje, morala poiskati nov predlog za direktorja Obveščevalno-varnostne službe MORS (OVS), saj premier z njenim prvim predlogom ni bil zadovoljen.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je komentiral tudi proračunske pogovore pri finančnem ministru in pojasnil, da o številkah sicer ne more govoriti, dokler te niso usklajene, se pa te gibljejo v podobnih zneskih kot letos. “Delno tudi zato, ker naše ministrstvo v veliki meri črpa evropska sredstva,” je pojasnil Židan, ki zaradi evropskih sredstev za svoje ministrstvo pravi, da velikih sprememb tako ali tako ni mogoče delati, je pojasnil, da so s finančnim ministrom izmenjali argumente, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih in mesecih. “Ministrstvo za finance je predstavilo svoje argumente, mi pa svoje postavke. Zlasti smo bili pozorni na to, da ne moremo manjšati sredstev na agenciji za kmetijske trge,” je dejal Židan. Kot je pojasnil, je od te namreč odvisno, ali Slovenija dobi 300 milijonov evrov sredstev EU ali ne.

Dodal je, da je finančni minister rezerve iskal pri materialnih stroških in nekaterih drugih transferjih, kar je “tudi njegova naloga”. “Mi pa predstavljamo argumente, kaj počnemo, kaj je smiselno in kaj ne. Znotraj teh okvirov se bomo morali najti v prihodnjih pogajanjih.” Nekaj pozornosti sta oba ministra namenila še javnim zavodom, Židan pa verjame, da so tudi na finančnem ministrstvu razumeli, “da javnih zavodov ne moremo nesorazmerno zmanjševati”. Finančnemu ministru je Židan dodatno predstavil tudi številke, ki kažejo, da je Slovenija lani na področju kmetijstva beležila rast.

Celotno novinarsko konferenco ministrov iz vrst SD si lahko ogledate v videoposnetku:

Ministri Dejan Židan, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ob 300 dneh dela SD v vladi o dosežkih 21-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Zakon o pogojih za izvedbo odpusta dolgov po nujnem postopku v DZ že prihodnji teden

/in , /by

Vlada je sprejela predlog Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Predlog zakona sodi v paket ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim državljanom, med drugim pa s posebnimi davčnimi ureditvami poenostavlja postopekodpisa dolgov in odpravlja dodatne stroške. Vlada želi s predlaganim zakonom socialno najbolj ogroženim državljanom pomagati z odpisom dolgov, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oz. rednih življenjskih stroškov, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zagotoviti želijo tudi pogoje, da pri tem ne bodo nastajali dodatni stroški za dolžnike in upnike. Na podlagi veljavne davčne zakonodaje se namreč odpust dolga lahko šteje kot drug dohodek in je obdavčen. Ker vlada z odpisom dolgov ne želi nalagati dodatnih stroškov državljanom, se s predlogom zakona določa oprostitev plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti fizični osebi.

Predlog zakona poenostavlja tudi izvedbo odpisov dolgov na strani upnikov in določenih dolgov s strani države. To pomeni, da nihče v postopku odpustadolgov ne bo imel dodatnih stroškov in da bodo postopki poenostavljeni, so pojasnili v uradu. Predlog zakona tako po ocenah vlade omogoča pogoje za učinkovit odpis dolga oz. določa posebno davčno ureditev dohodkov, ki odstopa od sistemske ureditve, in posega v več predpisov, ki bi sicer onemogočili učinkovito izvedbo ukrepa odpisa dolga. Odpis dolga bo sicer izveden na podlagi sporazuma med predlagateljem zakona in upniki, ki imajo terjatve do državljanov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski. Upniki bodo k odpisu dolga pristopili prostovoljno.

V predlogu zakona so določene tudi okoliščine oz. pogoji, za katere velja posebna davčna obravnava, tako so jasno opredeljeni tudi dolžniki, in sicer so to prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, določeni prejemniki otroškega dodatka, kot tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Vlada je predlagala, da se zakon sprejme po nujnem postopku, saj je treba olajšati oz. razbremeniti socialno najbolj ogrožene do jeseni, in sicer zaradi novih stroškov, ki nastanejo v jesenskih mesecih, predvsem z novim šolskim letom, ki staršem nalagajo nove velike obremenitve, jesenski čas pa je povezan tudi s stroški nove kurilne sezone. Kolegij predsednika Državnega zbora je predlog vlade po nujnem postopku sprejel in bodo tako o zakonu poslanci odločali že naslednji teden na izredni seji DZ.

Več informacij o predlogu zakona najdete na povezavi: http://skrci.me/SM3SK

Židan po seji vlade: Za lokalni razvoj skoraj 100 milijonov evrov evropskih sredstev

/in , /by

Vlada je danes sprejela uredbo o lokalnem razvoju, na podlagi katere bodo lahko lokalne skupnosti v obdobju 2014-2020 črpale 96 milijonov evrov. Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu se zdi pomembno, da uredba predvideva pristop od spodaj navzgor, kar pomeni, da lokalne akcijske skupine same določijo, kaj je zanje pomembno. Država bo denar za projekte v okviru uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi lokalna skupnost, zagotovila prek treh evropskih skladov – iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo prišlo 52,4 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 36,8 milijona evrov, iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pa 6,7 milijona evrov.

Lokalni akterji, kot so društva, občine, podjetniki, regionalne razvojne agencije in posamezniki, ki jih zanima razvoj lokalnega območja, bodo sami določili, kaj so za njih pomembni projekti, vendar bodo morali nasloviti vsaj enega od štirih tematskih področij – ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih sredstev, npr. investicije v malo infrastrukturo, varstvo okolja in ohranjanje narave in večjo vključenost mladih, žensk ter drugih ranljivih skupin, je pojasnil minister Židan. Po sprejemu uredbe bodo imele lokalne skupnosti v okviru akcijskih skupin leto dni časa, da pripravijo program in ga vložijo na kmetijsko ministrstvo, ko bodo dobile odločbo, pa bodo lahko začele izvajati program.

Ali vložijo program takoj ali čez nekaj mesecev, niti ni tako pomembno. “V tem primeru namreč ne velja načelo: kdor prvi pride, prvi melje, ampak je denar razdeljen glede na število prebivalcev, velikost lokalnih skupnosti in razvojne ogroženosti. Lokalne skupnosti ta denar v vsakem primeru čaka,” je dejal minister Židan. V preteklem obdobju je država v ta sklad namenila okoli 33 milijonov evrov, kar pomeni, da je tokratna uredba vredna precej več. Dosedanje izkušnje s črpanjem sredstev so dobre, je povedal Židan, ki je tega programa vesel, saj je eden redkih, kjer lokalne skupnosti same določijo, kaj je zanje pomembno, država pa jim ničesar ne vsiljuje. Pri projektu poleg kmetijskega ministrstva sodelujeta tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Židan: “Vlada bi lahko sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji Telekoma.”

/in , /by

“Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna,” je v izjavi za medije poudaril predsednik SD Dejan Židan. Po oceni Židana bi morala biti prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo vsaj 1,2 milijarde evrov. Predsednik SD Dejan Židan je komentiral nedeljsko odločitev vlade, ki je končno odločanje o prodaji vrnila SDH. Kot je pojasnil, smo bili na kolegiju vodstva stranke kritični do tega, da ministrski zbor “beži pred nalogo” odločiti o prodaji. Odločitev prelaga na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem, je opozoril Židan.

“Želim jim tudi javno povedati, da z njimi sočustvujem, tisto, kar večina ministrskega zbora ni zmogla, torej prevzeti odločitev na lastna ramena, se je kot breme odločitve potisnilo na njihova ramena, zato razumem, da jim je težko,” je pojasnil Židan. Po njegovih besedah sicer vlada v nedeljo niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma. Osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine so namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba, je pojasnil. Zato se tudi sprašuje, kako je sploh mogoče, da bi nadzorni svet SDH odločal o tem. “Vlada bi lahko v nedeljo sprejela mnenje nadzornega sveta, ki ni dal soglasja k prodaji,” je poudaril Židan.

Predsednik SD je še povedal, da vlada ne more odločati, kdo je strateški kupec, ker gre za strokovno-ekonomsko vprašanje, sporno pa je tudi, ali lahko da vlada jamstvo brez omejitev za vse morebitne izgubljene tožbe pred sodišči in regulatorji, kar lahko državni proračun ogrozi za več sto milijonov evrov. Predsednik SD je ob tem opozoril, da bi bilo iz izjav po nedeljskem vladnem posvetu mogoče sklepati, kot da niso sedeli na isti seji. Premier Cerar je namreč dejal, da je vlada razjasnila odprti vprašanji glede mehanizma razdelitve tveganj oziroma jamstva države s tega naslova ter glede pojma strateškega lastnika. Vendar pa vlada po Židanovem prepričanju ne more odločati o tem, ali je nekdo strateški kupec ali ne, saj da gre za povsem strokovno vprašanje.

“Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, in ki je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo,” je povedal predsednik SD. Je pa Židan ob tem še dodal, da Socialni demokrati obstoja v koaliciji ne pogojujemo z razpletom postopka prodaje Telekoma, saj prodajni paket 15 podjetij, ki ga je sprejel DZ v mandatu prejšnje vlade, ni bil predmet koalicijske pogodbe.

Židan: “Sklep DZ določa, da mora SDH za Telekom najti strateškega partnerja, kar finančni sklad Cinven zagotovo ni, zato mora o prodaji odločati vlada.”

/in , /by

Predsednik SD mag. Dejan Židan je danes na seji vlade odprl vprašanje odločanja o prodaji Telekoma Slovenije. Opozarja, da Slovenski državni holding (SDH) odloča o prodaji kupcu, ki ni strateški, kar ni v skladu s sklepom DZ o prodaji državnih naložb. Premier dr. Miro Cerar je po njegovih besedah danes finančnemu ministru dr. Dušanu Mramorju naročil pripravo informacije o tem. “Državni zbor je namreč s sklepom o prodaji državnih naložb leta 2013 določil, da mora SDH iskati strateškega kupca, ki bo dolgoročno zagotavljal učinkovitost delovanja Telekoma Slovenije,” je v izjavi novinarjem po seji vlade spomnil Židan. Sedaj pa imajo po njegovih besedah opravka s finančnim skladom, ki po nobenem parametru ne more biti strateški kupec, to je britanski investicijski sklad Cinven. Po njegovem mnenju je tudi slabo, da je ponudbo za Telekom podal zgolj en kupec, ki povrh vsega ni niti strateški.

Podpredsednik vlade in minister Židan sicer nima informacij o tem, da naj bi SDH že odločil o prodaji Telekoma, kot so danes neuradno poročali nekateri mediji, da naj bi uprava SDH že sprejela odločitev, da nadzornemu svetu predlaga prodajo Telekoma britanskemu skladu Cinven in naj bi se čakalo le še na tehnične malenkosti, nato pa naj bi bila sklicana seja nadzornega sveta SDH. Predsednik SD Židan sicer priznava, da je SDH samostojen pri svojem odločanju, ima pa izjeme. Med drugim mora upoštevati strategijo in druge pravne akte. Eden od pravnih aktov je sklep o prodaji, ki “zelo jasno navaja, da se išče strateški kupec”, je ponovil Židan.

Po njegovih ocenah je nad to informacijo zaskrbljen tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je finančnemu ministru Dušanu Mramorju naročil pripravo informacije glede tega. “Mramor mora v najkrajšem možnem času o tem obvestiti vladno ekipo,” je pojasnil Židan in dodal, da je finančno ministrstvo tisto, ki neposredno komunicira s SDH. Minister Židan še vedno meni, da bi o tej prodaji morala odločati vlada kot skupščina. Po njegovih besedah tudi ni prav, da se poskuša politika znebiti odgovornosti tako, da kot “odgovorne določa neke sklade, čeprav ima kot predstavnik lastnika dolžnost do državnega premoženja”. Kako bomo Socialni demokrati ukrepali, če bi SDH vendarle prodal Telekom Slovenije britanskemu finančnemu skladu Cinven, predsednik Židan danes medijem še ni želel napovedati.

Kopač Mrak: Vlada z zakonom v prepoved izvršbe na minimalno plačo in omejitev poplačila stroškov bank

/in , /by

Vlada je na pobudo ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak danes sprejela predlog novele Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki sta jo skupaj pripravili ministrstvi za delo in pravosodje ter sledi uresničevanju načela socialne države iz 2. člena Ustave in ustrezneje varuje pravico do osebnega dostojanstva ter varnosti iz 34. člena Ustave, s tem, ko jasneje omejuje možnost izvršbe na sredstva, ki so posamezniku absolutno nujne za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Osnutek novele skladno s to obljubo predlaga zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi t. i. navadnih terjatev, s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače. Skladno z opozorili ministrstva za delo, civilne družbe in sodišč bo izvršba po predlogu zakona omejena oz. onemogočena tudi v primeru veteranskega dodatka in enkratnih prejemkov ob namestitvi otroka v rejniško družino.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je opozorila, da so se na ministrstvu za poseg v ta zakon zavzemali dve leti, zato so zdaj, ko je do tega le prišlo, zadovoljni. Zlasti jo veseli omenjena prepoved bankam, saj ta problematika zadeva 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči. Zaradi blokiranih računov naj bi bili zlasti hudi problemi v Mariboru. Ministrica Kopač Mrak je tudi spomnila, da banke prejemniku denarne socialne pomoči v višini 269 evrov dandanes samo za vpogled v bančni račun s ciljem preučiti, ali je možna izvršba, odvzamejo tudi do 10 odstotkov zneska, namenjenega za preživetje.

Novela, s katero vlada izpolnjuje svojo zavezo iz Socialnega sporazuma 2015–2016, onemogoča izvršbo pod znesek, ki ustreza minimalni neto plači, omejuje možnost izvršbe na veteranski dodatek le na primere izterjave prednostnih terjatev (kot na primer zakonita preživnina) ter širi nabor iz izvršbe izvzetih predmetov še na enkratni prejemek ob namestitvi otroka v rejniško družino in na prejemke dolžnika po Zakonu o urejanju trga dela.

Z novelo se ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pravosodje lotevata tudi problematike nadomestil, ki jih izvrševalci sklepov zaračunajo za svoje storitve. Predlog novele, izhajajoč iz socialne funkcije lastnine ter ob skrbnem tehtanju dveh ustavnih kategorij – svobode gospodarske pobude na eni ter načela socialne države na drugi strani – v novem 102.a členu določa, da se izvajalec sklepa o izvršbi ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po zakonu iz izvršbe sicer izvzeti.

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!