Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je na ministra za notranje zadeve in ministrico za izobraževanje, znanost in šport naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s položajem mednarodnih študentov v Sloveniji.
Državni zbor je 26. januarja 2017, na svoji 26. redni seji sprejel novelo Zakona o tujcih. Sprejetje zakona je nemudoma sprožilo veliko medijske pozornosti, še posebej, ker so številni ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki, zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in tudi nevladne in medvladne organizacije, npr. Svet Evrope, menili, da zakon krši človekove pravice. Sprememba zakona naj bi, tudi po besedah predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, ki je glasoval proti noveli zakona, kršila Ustavo Republike Slovenije in mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija ratificirala. S tem bi lahko nastale tudi nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za našo državo ter naše interese v mednarodni skupnosti.
Zakon o tujcih je bil sprejet s komaj zadostno podporo 47 poslancev, kar kaže na to, da so imeli mnogi velike pomisleke glede njegovega sprejetja. Poslanska skupina Socialnih demokratov je soglasno glasovala proti sprejemu zakona. S tem je pokazala, da smo v naši stranki zelo občutljivi, ko gre za kršenje človekovih pravic.
Sam sem odraščal v 80-ih letih. Že kot mladinca so me zelo zanimale človekove pravice, pa naj si je šlo za verbalni delikt (zloglasni 133. člen), ugovor vesti ali smrtno kazen. Človekove pravice so bile tako razlog, zakaj sem kot državni svetnik, skupaj z enajstimi ostalimi podpisnicami in podpisniki, zahteval sklic izredne seje Državnega sveta. Le ta ima namreč možnost, da na kateri koli zakon sprejme odložilni veto. Slednje pomeni, da mora Državni zbor še enkrat obravnavati zakon. Za (ponovni) sprejem je potrebnih 46 glasov poslank in poslancev.
Želel sem, da o tako pomembni zadevi, kot je kršenje človekovih pravic, poslanke in poslanci ponovno razmislijo ter prisluhnejo argumentom proti sprejetju zakona. Predlog zakona je namreč Ministrstvo za notranje zadeve pripravljalo po nujnem postopku, glede na zelo občutljivo tematiko pa bi bila potrebna temeljita javna razprava. V prid temeljiti razpravi govori tudi dejstvo, da večjega vala beguncev ni na vidiku, zato bi si morali za takšne odločitve vzeti več časa za tehten premislek. Človekove pravice so namreč izjemno pomembne in kadar se posega v njih je potrebno široko politično soglasje.
Hkrati z zbiranjem podpisov je potekalo tudi pisanje predloga odložilnega veta. Pri pisanju predloga mi je zelo pomagala evropska poslanka Tanja Fajon, za kar se ji iskreno zahvaljujem.
Sama izredna seja Državnega sveta je bila zelo burna. »Glasni« smo bili predvsem podporniki odložilnega veta, saj smo se zavedali, kaj lahko pomeni kršenje človekovih pravic. Tiha večina pa je bila »prestrašena«. Nasedli so govorici ustrahovanja, ki jo je del vladne ekipe vključil v svoj vsakodnevni besednjak. Represivni del državnega aparata mora povsod videti potencialne sovražnike, saj (tudi) tako upravičuje svoj obstoj.
Na seji me je najbolj prizadela razprava državnega svetnika, ki je svoje nasprotovanje vetu utemeljeval s tem, da migranti (beseda begunec se je zadnje čase kar nekako izgubila) prihajajo iz držav, kjer imajo manj zagotovljenih človekovih pravic, kot jih imamo mi tukaj, v Sloveniji. In nič zato, če mi malo kršimo njihove človekove pravice, saj jih itak nimajo v svoji matični državi. Slednje pomeni, da so eni malo več ljudje, drugi pa malo manj ljudje. Kaj je delal nadčlovek v Evropi pred malo več kot 70 leti pa vemo. Desetine milijonov mrtvih povedo vse. In zgleda, da nadčlovek še ni izgubil volje do moči in tako še ni rekel svoje zadnje.
Glasovanje v Državnem svetu je bilo žal v korist podpornikom novelacije Zakona o tujcih. Za veto nas je glasovalo 16, proti pa 19. Zakon je stopil v veljavo. Na koncu si želim le, da bi slovenska varuhinja človekovih pravic, gospa Vlasta Nussdorfer, zbrala pogum in za novelo Zakona o tujcih zahtevala ustavno presojo.
Samer Khalil, svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije
Socialni demokrati smo vseskozi obravnavo novele Zakona o tujcih vztrajali na stališču, da je pri tako kontroverznem zakonu, ko se pod vprašaj postavlja z Ustavo RS in z mednarodnimi konvencijami varovane človekove pravice ter varnost naše države in vseh njenih državljank in državljanov, treba pretehtati vse možnosti, da se najde ustrezno ravnovesje med tema dvema vrednotama.
Še posebej pa smo poudarjali, da morajo biti v zakon vključene ustrezne varovalke, ki bodo ščitile človekove pravice v zadostni in ustavno ter mednarodnopravni meri, tudi s tem, da se ukrepanje oziroma aktivacija zakona sproži le z dvotretinjsko, torej ustavno večino.
Le slednja lahko po mnenju Socialnih demokratov prepreči zlorabo tega občutljivega instrumenta, ki mora biti domišljen kot skrajni ukrep in ga je zato treba z največjo skrbnostjo zaščititi pred morebitnimi špekulativnimi nameni.
Ker je bila vsebina novele zakona o tujcih že tekom celotne obravnave – od Vlade do zakonodajnega postopka v Državnem zboru – obremenjena s čedalje več dilemami, ki jih je navsezadnje v svojem mnenju k zakonu razgalila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, smo Socialni demokrati ta varovala videli kot zadnji in skrajni limit, pod veljavo katerih bi lahko zakon imel še minimalno možnost naše pozitivne presoje.
Ker pa je se na zasedanju Državnega zbora, s sprejemom amandmaja NSi, zlomilo še to zadnje varovalo, smo na glasovanju v DZ vsi poslanci Socialnih demokratov noveli zakona o tujcih soglasno nasprotovali.
Ministri iz vrst SD so sicer na vladi podprli predlog novele Zakona o tujcih, vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za Socialne demokrate je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavno-pravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti potrebna ustavna, dvotretjinska večina v Državnem zboru.
Pri tem smo v SD upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme. Ukrepa zavrnitve tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, tako ne bi uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.
Prav tako v SD zagovarjamo stališče, da bi v postopku, ki bo zdaj potekal v Državnem zboru, še dodatno preverili ustavno-pravni vidik novele ter šele nato, ob upoštevanju tega mnenja, poslanke in poslanci sploh potrdili zakon v takšni ali dopolnjeni obliki.
