SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Prispevki

Tanja Fajon in Milan Brglez

Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

1. oktobra 2019/in Aktualno, EU, Novice /by mf

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”

Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.

Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.

Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega  plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.

Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?

Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson

Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/10/sd_tanjafajon_milanbrglez_20191001.jpg 800 1500 mf https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png mf2019-10-01 17:51:322020-05-22 12:33:39Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

Komentar Žige Štajnbaherja: Pobesnelemu neoliberalizmu ustreza apatija

16. septembra 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Mladi smo danes najbolj izobražen del populacije. Smo generacija, ki naj bi v novih svetovnih povezavah obetala in ki bi po besedah iz devetedesetih let 20. stoletja morali biti najbolj zaposljivi del družbe. A temu vendarle ni tako. Mladim so danes vrata na trg dela povečini odprta izključne preko dolge poti, ki jo lahko mirno imenujemo agonija brezposelnosti. Ko bi znanje, svežina in mladost morale koulminirati za namen napredka družbe in posameznika se te silnice prevračajo v agonijo iskanja prve prave zaposlitve.

Zato se mladi oklepajo dolgega študija, da lahko s statusom opravljajo študentsko delo. Bivanje v hotelu mama se odmika globoko v štirideseta leta. Ob tem pa imamo v družbi vse preveč t.i. zaposlenih revežev. Teh, ki s svojimi minimalnimi prihodki ne morejo dostojno živeti in preživeti. Na tem mestu naj postrežem s podatkom, ki sem ga pred kratkim zasledil na svetovnem spletu. V Mariboru biva preko 4.000 ljudi, ki so prejemniki socialnih transferjev že tretjo generacijo (stari starši, starši in otroci). In sedaj retorično vprašanje: “Kako kot družba ali kot mladinski delavec zbezati mlado osebo, ki je zapadla v spiralo brezposelnosti in se ta vleče že leta oz. iz generacije v generacijo do tega, da se aktivira in sodeluje vsaj v osnovnih družbenih procesih?” Svet, v katerem živimo, je postal ego-indvidualističen in skupne vrednote, ki bi nas morale povezovati kot tkivo, ne veljajo (več). Potem takem smo res obsojeni na propad in na delovanje eden proti drugemu in ne skupaj za dobro vseh. In sedaj stopimo korak naprej, v socialno izključenost. Generacije mladih bodo živele prvič po mnogih stoletjih slabše od svojih staršev, v to dvomijo le še redki.

Socialna izključenost pomeni nesprejemanje posameznika ali skupine s strani širšega družbenega okolja. Temelji lahko na rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, jeziku, kulturi, religiji, spolu, starosti, socialnem razredu, ekonomskem ali zdravstvenem stanju. Socialna izključenost odvzema človeku njegove temeljne pravice in veže nase revščino, prikrajšanost in nestrpnost. Institucije znotraj EU ta pojem definirajo kot izključenost iz ene ali več dimenzij blaginjskega trikotnika, ki ga sestavljajo država, trg in civilna družba. Izpad iz ene dimenzije že pomeni izključenost in tveganje za ljudi, izpad iz dveh ali vseh treh pa je že kritičen za družbeno kohezijo. Socialna izključenost je koncept, ki odseva neenakost posameznikov ali skupin in njihove udeležbe v življenju družbe. Lahko jo povezujemo z omejenim ali onemogočenim dostopom do družbenega sistema ali dolgoročno brezposelnostjo, ki temeljita na specifičnih lastnostih skupine. Lahko se pojavi po dalj časa trajajočem materialnem pomanjkanju, ko se ljudje postopoma izključujejo iz družbenega dogajanja in postanejo socialno, kulturno in politično izolirani. K temu pa stremi pobesneli neoliberalizem. Mladi so k temu še toliko bolj podvrženi. Trg dela je danes nastavljen po merilu odraslih, zato je prehod iz mladosti v odrasla leta skorajda onemogočen.

Nedvomno se mladi danes soočajo z železnim trikotnikom, ki ga sestavljajo problemi, kot so izobraževanje, zaposlovanje in stanovanjska problematika. Sam sem pristaš in zagovornik brezplačnega javnega izobraževanja. V Sloveniji imamo dobro razpredeno mrežo javnih šol. O tem ni dvoma, saj je vsakem nekoliko večjem kraju gimnazija in skoraj v vsaki vasi osnovna šola. Seveda pa si ob tem tudi sam zastavljam vprašanje, kaj bomo naredili, da bomo to stopnjo razvoja ohranili in kvaliteto našega javnega šolstva še nadgradili. Ne trdim, da je vse idealno, vendar je treba nenehno razmišljati o izboljšanju, saj v naš prostor že vdirajo ideje o privatizaciji, ki se je že uveljavila v visokem šolstvu in za katero sem prepričan, da bo kratkoročno prinesla zelo negativne posledice za slovensko družbo. Ob tem sem si zelo dobro zapomnil besede glavnega tajnika SVIZ-a Branimirja Štruklja, ki je na enem izmed posvetov na temo šolstva dejal, da ko bodo pričele zasebne šole rasti kot gobe po dežju, se bo začelo dogajati, da bodo najboljši učitelji šli iz javnih v zasebne šole. Biti učitelj v zasebni šoli je veliko lažje kot v javni, saj vanjo ne prihajajo otroci iz socialno šibkih družin, temveč predvsem otroci premožnejših staršev. Učiteljem se tako v zasebnih šolah poleg vzgojno-izobraževalnih funkcij ne bi bilo treba ukvarjati z nečim, kar imenujemo občečloveški odnos.

Izpostaviti je potrebno dejstvo, da so starejše generacije na trgu dela zaščitene, medtem ko pri mlajših generacijah vlada pravi kaos. Prekerno delo je postalo nekaj povsem normalnega. Ljudje celo večnost delajo preko študentskih napotnic, nekateri celoten znesek, ki ga zaslužijo preko študentskega dela, namenijo za to, da lahko gospodinjstvo normalno preživi. Glede zaposlovanja mladih smo sprejeli nekaj vzpodbudnih ukrepov, a istočasno ne moremo živeti v prepričanju, da bomo še kdaj imeli polno zaposlenost. Ob tem se moramo vprašati tudi, za kakšen študij se ljudje odločajo. Pred nekaj tedni sem bil na pogovoru z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, ki je dejal, da se nekateri odločajo za študij prava na podlagi ameriških nadaljevank in filmov, v katerih uprizarjajo sojenja v anglosaksonskem pravosodnem sistemu. Ko doštudirajo, se ne morejo nikjer zaposliti kot pravniki. To je tragedija in eden izmed razlogov, da država enostavno ne ve, kako naprej. V zadnjih letih smo sicer sprejeli precej dokumentov, ki bi naj odgovorili na prej zastavljeno vprašanje, a to je vse skupaj zgolj mrtva črka na papirju. Lahko rečemo, da je Slovenija na tem področju od vstopa v evroatlantske povezave popolnoma izgubila smer.

Stanovanjsko problematiko mladih bomo v družbi lahko ustrezno in uspešno rešili, ko bodo ljudje imeli redno zaposlitev, dostojne plače in ko bodo kreditno sposobni, bomo lahko začeli resneje razmišljati o reševanju tega problema. Dokler te stvari ne bodo urejene, je razmišljanje o tem utvara. Imamo pa tudi problem, da ko mlad človek pride do zaposlitve, dela za tako majhen denar, da je v bistvu zaposleni revež. Nekdo, ki dela 8 ur na dan, in ima 600 evrov plače, ne more na nobeni banki dobiti stanovanjskega kredita.

V mladinskem organiziranju se odraža, da so organizacije financirane v manjšem obsegu kot v preteklosti. To je delno povezano s tem, da je danes določena količina denarja vredna manj kot pred krizo, delno pa je krivo tudi dejstvo, da je mladinskih organizacij danes več kot v predkriznem obdobju, kar lahko ponazorimo s primerjavo, da na mizi stoji torba, v kateri je 1000 evrov gotovine, za mizo pa sedita dva človeka. To pomeni, da lahko vsak vzame 500 evrov. Naslednje leto se torba, v kateri je isti znesek, ponovno pojavi na mizi, a za slednjo tokrat sedijo štirje ljudje in vsak iz nje lahko vzame le 250 evrov. Mislim, da omenjena primerjava zelo dobro kaže, kako se mladinske organizacije šibijo. Po moji oceni v preteklosti odločevalci niso znali dovolj prisluhniti mladim in tudi njihovih potreb niso dovolj razumeli. Za takšno stanje pa je ponovno vsaj delno odgovoren t.i. “srednji menedžment,” ki na svoje nadrejene ni naslavljal pravih vprašanj, izzivov in problemov. Mladi si obetamo spremembe pod taktirko novega direktorja Urada RS za mladino. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da se je vedno bolj uveljavljala miselnost, da so mladi pasivni in da jih politika ne zanima. Pravzaprav kapitalizmu in neoliberalizmu ustreza apatična družba.

Žiga Štajnbaher je predsednik Mladega foruma SD in član Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/09/Žiga-Štajnbaher-komentar.jpg 1416 2813 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-09-16 08:33:552017-09-16 08:34:43Komentar Žige Štajnbaherja: Pobesnelemu neoliberalizmu ustreza apatija

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Zagovarjamo aktivno socialno politiko

9. septembra 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od krize pa vse do začetka leta 2014 je bilo med največjimi med državami EU, kar je močno vplivalo na blaginjo ljudi in nekateri so postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajnega prejemanja socialnih pomoči. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi ljudje.  

Do sedaj v Sloveniji nismo imeli razvite ustrezne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi takšnih posameznikov, zato je bilo ključno, da smo na ministrstvu oblikovali razvoj in vzpostavitev novega modela socialne aktivacije, ki bo zagotovil celostno in usklajeno obravnavo oseb ter ustrezno povezal vse lokalne in druge institucije ter obstoječe sisteme na tem področju.

Pri socialni aktivaciji gre za premik iz pasivne k aktivni socialni politiki. Gre za enega od stebrov reorganizacije centrov za socialno delo, ki prinaša nov način dela.

Projekt socialne aktivacije naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen je prepoznati in motivirati ljudi za reaktivacijo v različne družbene sisteme, predvsem pa ponovno vključiti na trg dela.

V javnosti so pogosti očitki, da relativno visoki socialni transferji in dolgotrajna upravičenost negativno vplivata na trg delovne sile in s tem povzročata vztrajanje ljudi v brezposelnosti. Da se mora participacija in višina plačila na trgu delovne sile posamezniku finančno izplačati v primerjavi z višino socialnih prejemkov, da bo posameznik sploh imel motivacijo za delo.

Izraz past neaktivnosti oz. past brezposelnosti se nanaša prav na take primere, ko so socialni prejemki brezposelnega ali njegove družine razmeroma visoki v primerjavi z njegovimi pričakovanimi prihodki iz dela. Ljudje se v takem položaju ne počutijo koristne, tveganje socialne izključenosti je visoko. Past neaktivnosti je vedno največja pri najnižje plačanih zaposlenih in se zvišuje s povišanjem dohodka iz zaposlitve. Pri tem pa se bistveno ne razlikujemo od drugih primerljivih držav, še več past neaktivnosti za samsko brezposelno osebo ob prehodu na 50% povprečne plače v Sloveniji je v letu 2015 znašala 79,24%, v Nemčiji 78,29% in v Avstriji celo 92,28%.

Ob akumulaciji vseh možnih transferjev gospodinjstvo sicer lahko doseže in preseže znesek minimalne plače, ob pogoju neobstoja lastnih sredstev za preživetje. Pri tem nikakor ne smemo podleči očitkom, da so višine socialnih transferjev previsoke. Denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša 297,53 eur, medtem ko je prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 znašal 616 evrov.

Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga revščine, višini minimalne plače in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na (ne)motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Mogoče pa je na mestu tudi vprašanje, ali je delo še vedno vrednota? In kakšno je pravo ravnovesje med solidarnostjo in tekmovalnostjo? To pa so splošna družbena vprašanja, okoli katerih moramo graditi splošen družben konsenz.

Zato so ključni programi, ki bi pomagali ljudem pri prehodu od pasivnega prejemnika socialnih pomoči do aktivnega člana družbe, iskalca zaposlitve. Vključenim osebam želimo prek individualne obravnave zagotoviti dvig socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc in jih tako približati trgu dela. Prek pilotnega pristopa in uporabe evropskih sredstev želimo do 2012 vzpostaviti sistem, ki bo na celotnem ozemlju Slovenije, skladno z reorganizacijo mreže Centrov za socialno delo, omogočal obravnavo posameznikov, kot tudi sodelovanje med ključnimi deležniki, ki delujejo v okviru socialne aktivacije.

Za obdobje do konca leta 2018 smo tako prek javnih razpisov razpisali dolge in kratke programe socialne aktivacije. Kratki programi bodo trajali od šest tednov do treh mesecev in pol. Namenjeni so odraslim upravičencem denarne socialne pomoči, ki imajo tudi zahtevno socialno in zdravstveno problematiko, ter osebam, ki so vpisane v evidenco začasno nezaposljivih oseb. Poleg osmih (8) izvajalcev kratkih programov smo izbrali tudi 25 izvajalcev dolgih programov, ki trajajo 11 mesecev. Namenjeni so osebam mlajšim od 49 let, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in so usmerjene v delovno usposabljanje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želimo, da bi izvajanje kar najhitreje steklo, zato na terenu že delujejo ekipe Centrov za socialno delo in Uradov za delo. Skupaj z našimi koordinatorji za socialno aktivacijo že pripravljajo nabor kandidatov za programe socialne aktivacije.

Načrtujemo, da se bo v  programe socialne aktivacije v letih 2017 in 2018 vključilo 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči, do leta 2022 pa 12.500 oseb.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/03/Anja-Kopač-Mrak-portret.jpeg 683 1024 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-09-09 07:03:132017-09-09 07:03:13Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Zagovarjamo aktivno socialno politiko

Martina Vuk na Svetu EPSCO: Slovenija pozdravlja pobude za več pozornosti najtežje zaposljivim

6. oktobra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Martina Vuk se je udeležila zasedanja Sveta EPSCO (zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), ki je potekalo v Luksemburgu. Osrednja točka tokratnega srečanja je bila razprava na temo socialnega upravljanja v vključujoči Evropi, kjer so ministrice in ministri na osnovi dokumenta luksemburškega predsedstva predstavili svoja stališča o možnih načinih krepitve socialnega elementa v okviru obstoječega postopka makroekonomskih ravnotežij ter kako na podlagi evropskega semestra spodbuditi zbliževanje socialnih politik in politik zaposlovanja v smeri socialne uspešnosti in uspešnosti na področju zaposlovanja v evrskem območju.

Državna sekretarka Martina Vuk je v razpravi poudarila pomen celovitega ekonomskega upravljanja, del katerega mora postati tudi učinkovita socialna politika in politika zaposlovanja. Cena fiskalne konsolidacije brez vključevanja socialne dimenzije se je namreč že izkazala za previsoko. Tako finančnim kot socialnim indikatorjem je potrebno dati enako težo, hkrati pa težiti tudi k oblikovanju skupnih minimalnih standardov v vseh državah članicah EU.

DS Vuk na Svetu EPSCO

V okviru točke o socialnem upravljanju je Svet potrdil še ključna sporočila, pripravljena na osnovi poročila odbora za socialno zaščito s pregledom izpeljanih reform na področju socialne zaščite kot prispevek k letnemu pregledu rasti za leto 2016. V luči razsežnosti begunske krize so ministrice in ministri na delovnem kosilu spregovorili o njenem vplivu na socialno politiko in trg dela ter možnih ukrepih DČ in EK v tem kontekstu. Državna sekretarka Vuk je poudarila pomen zavezanosti k reševanju problematike na evropski ravni.

Na zasedanju Sveta EPSCO je med drugim komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, veščine in mobilnost delavcev Marianne Thyssen v imenu Evropske komisije predstavila predlog priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela. Priporočilo se zgleduje po modelu jamstev za mlade, vsebuje pa smernice za države članice za pomoč dolgotrajno brezposelnim pri iskanju ponovne zaposlitve. Ministri so se v okviru te točke seznanili s stališči odbora za zaposlovanje, predstavili pa so tudi svoja stališča o predlogu.

Državna sekretarka Vuk je pozdravila pobudo Komisije, da se še več pozornosti nameni delu z osebami, ki so težko zaposljive. Slovenija bo tudi v prihodnje tej skupini namenjala posebno pozornost in si prizadevala doseči čim boljše rezultate tudi s spodbujanjem medinstitucionalnega sodelovanja in s čim manj administrativnega bremena. V nadaljevanju so sprejeli sklep Sveta o smernicah zaposlovanja ter sklepe Sveta o varnosti in zdravju pri delu ter o ustreznih pokojninah, o čemer je potrdil tudi ključna sporočila, pripravljena na podlagi poročila odbora za socialno zaščito.

Pred samim zasedanjem Sveta EPSCO so se ministrice in ministri za zaposlovanje in socialne zadeve na pobudo luksemburškega predsedstva sestali še v sestavi držav članic evroobmočja ter preučili morebitne možnosti za tesnejše sodelovanje na področju socialne politike in zaposlovanja v okviru evroobmočja. Večinoma so bili udeleženci naklonjeni pobudi o tovrstnih srečanjih, saj se države evroobmočja soočajo s podobnimi izzivi. “Močnejše ekonomsko upravljanje vpliva vse bolj tudi na področje trga dela in socialnih politik, zato je tudi vključenost Sveta EPSCO v razprave o dimenzijah evroobmočja ključnega pomena,” je izpostavila državna sekretarka iz Slovenije Martina Vuk.

Ylva Johansson in Martina Vuk

Državna sekretarka MDDSZ Martina Vuk se je ob robu zasedanja Sveta na dvostranskem srečanju sestala tudi s švedsko ministrico za zaposlovanje Ylvo Johansson. Spregovorili sta o napovedanem svežnju o mobilnosti in zagotavljanju poštenih delovnih pogojev.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/10/Martina-Vuk-na-Svetu-EPSCO.jpg 734 1600 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-10-06 11:18:132015-10-07 11:35:08Martina Vuk na Svetu EPSCO: Slovenija pozdravlja pobude za več pozornosti najtežje zaposljivim

MDDSZ pod vodstvom ministrice Kopač Mrak sporoča: Nadaljuje se padanje brezposelnosti, vlada zagotovila dodatna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja

4. junija 2015/in Novice, Vlada /by Živa Živković

Maja se je brezposelnost zmanjšala že četrti mesec zapored. Spet je bila nižja v vseh območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje. Registriranih je bilo 112.385 brezposelnih: 2,2 % manj kot aprila in 6,1 % manj kot maja 2014. Znižujeta se deleža brezposelnih do 29. leta in iskalcev prve zaposlitve.

Brezposelnost se je zmanjšala četrti mesec zapored, saj se pri Zavodu letos prijavlja manj novih brezposelnih oseb. Konec maja 2015 je bilo registriranih 112.385 brezposelnih oseb, kar je 2.538 oseb oziroma 2,2 % manj kot aprila, v primerjavi z majem 2014 je bila brezposelnost manjša za 6,1 %. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo pri Zavodu v povprečju prijavljenih 118.448 brezposelnih oseb, kar je 5,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2014.

Na novo se je maja pri Zavodu prijavilo 5.966 brezposelnih oseb, kar je 8,7 % manj kot aprila in 2,5 % manj kot maja 2014. Med novoprijavljenimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1.094 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.236 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

Vlada je zagotovila 17,8 milijona evrov dodatnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za izvajanje ukrepov je tako skupaj namenjenih 65 milijonov evrov. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev v okviru rebalansa proračuna za leto 2015 se bo v programe lahko vključilo 5.530 več brezposelnih oseb, zaposlilo pa se bo še dodatnih 1.760 oseb. Socialni partnerji bodo predlog za spremembo načrta aktivne politike zaposlovanja obravnavali danes v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Več informacij najdete na povezavi: http://skrci.me/r9sCu

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Prosta-delovna-mesta-na-Zavodu-za-zaposlovanje1.jpg 388 1018 Živa Živković https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Živa Živković2015-06-04 23:02:502015-06-05 11:26:36MDDSZ pod vodstvom ministrice Kopač Mrak sporoča: Nadaljuje se padanje brezposelnosti, vlada zagotovila dodatna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Strateški svet za turizem na prvi seji o prednostnih nalogah29. marca 2023 - 10:35
  • Minister Jevšek: Rabljene hitre antigenske teste bo po zaslugi slovenskega znanja mogoče reciklirati27. marca 2023 - 9:45
  • Ministrica Fajon v New Yorku na konferenci OZN o vodi: Ne moremo si privoščiti, da bi na tretjo konferenco OZN o vodi spet čakali 46 let27. marca 2023 - 9:28
  • Za SD vprašanje sofinanciranja OFEM-a ni in tudi ne bo stvar prestiža med strankami27. marca 2023 - 7:19
  • Meira Hot o pogojih za upokojitev žensk24. marca 2023 - 13:49
  • Švarc Pipan: Panika in strah v zdravstvenih krizah ne moreta biti izgovor za teptanje človekovih pravic23. marca 2023 - 22:24
  • Vlada potrdila predlog novele zakona o gospodarskih družbah23. marca 2023 - 16:02
  • Fajon in Švarc Pipan pozdravili nalog ICC za aretacijo Putina21. marca 2023 - 16:09

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo