Prispevki

Židan: V SD od ministrice Kolar Celarčeve pričakujemo primerjavo sporazuma s FIDES-om s koalicijsko pogodbo

/in , , /by

“Socialni demokrati pričakujemo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob obrazložitvi sporazuma s sindikatom FIDES na vladi tudi pojasnila, kako je ta sporazum v skladu s koalicijsko pogodbo in pri tem podkrepila navedbe s predlogi zdravstvenih zakonov,” je danes v izjavi za medije dejal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Sicer pa po njegovih besedah v SD ne govorimo o usodi ministrice. Židan je ob robu seje Predsedstva SD, na kateri so se dotaknili tudi aktualnih dogodkov v zdravstvu, opozoril, da je ministrica Kolar Celarčeva zatrjevala, da gre parafiran sporazum s FIDES-om v smer, ki je zapisana v koalicijski pogodbi.

“Ker bi zaveze s področja zdravstva v koalicijski pogodbi v SD danes znova podpisali, v stranki pričakujemo, da bo ministrica pokazala, kako sporazum sovpada s predlaganimi zakoni na področju zdravstva,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju sporazum v več točkah ne sledi koalicijski pogodbi. Po Židanovih besedah je najbolj pomembno vprašanje v tem hipu, kako rešiti vprašanje čakalnih vrst, na katere je uvrščenih skoraj četrtina milijona Slovencev. Po njegovem mnenju morajo biti vsi ukrepi usmerjeni v to. “Zato bomo Socialni demokrati tudi vnaprej podpirali vse aktivnosti, da se reši problem čakalnih vrst,” je dodal predsednik SD Židan.

Standarde in normative bi po njegovem mnenju morali narediti na podlagi dobrih praks, ne pa na podlagi zahtev, ki si jih napiše ceh sam. Sprašuje se tudi, ali se z omogočanjem plačevanja dela zdravnikov pri drugih javnih zdravstvenih zavodih preko podjemnih pogodb uresničuje del koalicijske pogodbe, ki govori o ločevanju javnega in zasebnega v zdravstvu. “Vprašanj je še mnogo,” je dodal predsednik SD. Židan vztraja, da je ministrica v sporazumu s sindikatom FIDES prekoračila pooblastila. Priznava, da so v sistemu plač v javnem sektorju anomalije, a da jih je treba enotno reševati v obstoječem sistemu. Če bi pri eni skupini parcialno reševali težave, bi enako želeli tudi drugi v javnem sektorju. “Trenutni sistem plač v javnem sektorju pa je kljub anomalijam je bistveno bolj transparenten kot prejšnje stanje,” je poudaril Židan.

Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da ministrica pravočasno predstavi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal financiranje zdravstva, ter predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, v okviru katere bo jasno ločeno javno in zasebno v zdravstvu, opredeljena mreža javnega zdravstva in pripravljeni standardi in normativi. Glede tega se mora izjasniti vlada, je poudaril, zato se v SD ne bodo izjasnjevali o ministrici. Zavedajo se namreč, da jim je ostalo le še leto 2017, ker nato sledi predvolilni čas. “Zakonodaja, ki ureja zdravstvo, pa ne more biti sprejet na hitro, na kakšni nočni seji,” je dodal Židan.

Sicer pa smo na današnjem Predsedstvu SD ocenjevali vlogo SD v vladi v dveh letih od začetka mandata. Teren po Židanovih navedbah kot pozitivno ocenjuje delo SD v vladi, da pa morajo biti uresničene obljube v koalicijski pogodbi. “Se pa že pripravljamo na volitve in pričakujemo, da bodo redne, maja oz. junija leta 2018,” je povedal Židan. Ob tem smo imenovali dr. Patricka Vlačiča za nosilca projektne skupine za pripravo programa za volitve.

Židan: V SD vztrajamo pri nesprejemljivosti sporazuma s FIDES-om in poudarjamo odgovornost ministrice za zdravje

/in , , , /by

“Socialni demokrati vztrajamo, da parafiran sporazum vlade s sindikatom FIDES ni sprejemljiv, in ga na vladi ne bomo podprli,” je danes v DZ poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Ali bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc oditi s položaja, mora po besedah prvaka SD Dejana Židana oceniti premier Miro Cerar, ki “se je postavil na njeno stran”. To po Židanovem mnenju ni pravilno. “Socialni demokrati bomo naredili vse, da se bodo izhodišča, ki so bila v ponedeljek na koaliciji dogovorjena glede pogovorov s sindikati, tudi uveljavila,” je povedal Židan v izjavi ob seji v DZ, na kateri razpravljajo o interpelaciji zoper vlado. “Po našem mnenju je to edina možnost, da v Sloveniji ohranimo socialni mir, tako bomo Socialni demokrati namreč delovali znotraj vlade in DZ,” je še pojasnil predsednik SD.

Židan je ob tem poudaril, da bo večino odločitev treba speljati skozi DZ. Po njegovi oceni morajo sprejeti kar nekaj pomembnih odločitev, da zagotovijo vzdržni proračun za naslednje leto, ki zaradi ustavitve pogajanj s socialnimi partnerji javnega sektorja v tem trenutku ni rešen. “Odgovornost ministrice in tistih, ki jo podpirajo, da so pogajanja zastala, je izjemna,” je poudaril Židan. Po njegovih navedbah je ministrica v ponedeljek dobila zelo jasne usmeritve, kot so, da je treba maksimalno omogočiti vstop mladih zdravnikov v zdravstveni sistem in izpeljati enkratni projekt, ki bo učinkovito zmanjšal čakalne vrste. Ministrica je dobila tudi zelo jasno navodilo, “da v nobenem primeru nikjer ne sme poseči v enotni plačni sistem”.

“Sporazum, ki je trenutno parafiran, je po našem mnenju odstop od dogovora v ponedeljek na koalicijskem vrhu,” je opozoril Židan in dodal, da takšen sporazum po našem mnenju omogoča privatizacijo slovenskega zdravstva. Med drugim je Židan navedel, da sporazum dovoli nagrajevanje izven plačnega sistema, napoveduje pošiljanje zakonov v DZ samo z mnenjem in ne soglasjem javnega sektorja, po novem pa zdravnik tudi ne bo več potreboval soglasja, da bo delal v drugem javnem zavodu. Na novinarsko vprašanje, ali ministrica za zdravje še uživa zaupanje SD, Židan ni odgovoril konkretno, je pa spomnil na obljube ministrice, ki jih mora izpolniti do konca leta. Ena bolj pomembnih je krepitev javnega zdravstva, ločitev javnega in zasebnega in da bodo vloženi zakonodajni predlogi do konca leta. Židan je opozoril, da bo konec leta kmalu in “rad bi verjel”, da bo ministrica svojo obljubo tudi držala.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je glede sporazuma s sindikatom FIDES vprašal, kaj je naredil minister za javno upravo Koprivnikar, ki je imel nalogo, da se uskladi “s 160.000 ljudmi, pa mu to ni uspelo”. “Verjetno je močnejša figura v SMC Kolar Celarčeva, ampak mi ta trenutek v državi nimamo socialnega miru,” je opozoril Han. Ob tem je spomnil na izjavo ministrstva za finance, da za izpolnitev dogovora z zdravniki ne bo šel denar iz državnega proračuna, pač pa iz zdravstvene blagajne. A to po njegovem mnenju pomeni, da bomo iz slednje manj denarja porabili za operacije. Židan in Han nista konkretno odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo za trdnost koalicije in usodo ministrice, če bo SMC brez koalicijskih partneric na vladi podprla sporazum s FIDES-om. Židan tudi težko verjame, da bo vlada lahko sprejela sporazum, ki pomeni razkol z vsemi sindikati in kaže, da se rešuje status zdravnikov. “Vlada se ne more opredeliti tako, da bo reševala status ene skupine, pač pa, da bo reševala status bolnikov,” je poudaril Židan.

Poslanska pobuda Janka Vebra vladi za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu

/in , , /by

Poslanec SD Janko Veber je v poslanski pobudi vladi predlagal, da vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Vlada naj v treh mesecih posreduje DZ program sistemskih ukrepov za zdravstvo, zlasti za področje pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da bi zagotovili delovanje zdravstvenega sistema in dolgoročno uredili zmanjšanje čakalnih dob.

Veber je navedel, da je primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse državljane strateški interes Slovenije. “Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje,” je poudaril Veber. Po njegovem mnenju “slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi”.

Kot je zapisal Veber, se na sprejem zdravstvene reforme ne sme čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, je treba ukrepati takoj. “Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje,” je prepričan Veber.

Tako je Veber vladi predlagal, da v enem mesecu uredi sistem prerazporeditve bolnikov na tiste bolnišnice po državi, kjer so čakalne dobe manjše. Če bi bolnik zavrnil obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena, pa je po prepričanju Vebra “treba razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega”. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo, po Vebrovem mnenju ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov.

“Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neukrepanje, zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več, ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug,” je opozoril Veber. “Za prednostno financiranje čakalnih vrst preko 90 dni pa naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve z drugih manj nujnih proračunskih postavk,” je še predlagal poslanec SD.

Poslanska pobuda Janka Vebra za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu naslovljena na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc:

“Spoštovani,

v poslanski pobudi predlagam vladi, da se vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. V treh mesecih naj vlada predlaga Državnemu zboru program sistemskih ukrepov na zdravstvenem področju, še posebej na področju pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da se primerno zagotovi delovanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in zmanjšanje čakalnih dob uredi dolgoročno.

Primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse naše državljane je strateški interes Republike Slovenije. Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje. Slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi. Na sprejem zdravstvene reforme ne smemo čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, moramo ukrepati takoj. Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje.

Vladi dajem tudi poslansko pobudo, da se v roku enega meseca uredi sistem prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne dobe manjše. V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena je potrebno razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov na bolnišnice s krajšimi čakalnimi dobami.

Zastopnica pacientovih pravic v Republiki Slovenije je ugotovila: »Nemalokrat se pacienti znajdejo v situaciji, ko ob sumu na težko diagnozo ali pa že ob znani takšni diagnozi čakajo najprej na nadaljnjo diagnostiko in potem šele na sprejem na zdravljenje po več mesecev. Ali pa, ko jim njihovo sicer ne življenjsko ogrožajoče stanje povzroča hude bolečine in morajo v vmesnem času prejemati razne protibolečinske terapije in čakati na zdravljenje v bolniškem staležu«. Zastopnica hkrati opozarja tudi na dejstvo, da so pacienti včasih premalo seznanjeni z možnostmi, da si za posamezne zdravstvene storitve poiščejo drugega izvajalca zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe sprejemljive in ustrezajo z napotnico predpisani dobi glede na stopnjo nujnosti.

Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za ne ukrepanje, kot je bilo že neštetokrat prej. Zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več. Ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug. Za prednostno financiranje čakalnih vrst, preko 90 dni naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve iz drugih manj nujnih proračunskih postavk.”

Janko Veber
poslanec SD

Milena Kramar Zupan: Socialni demokrati za solidarnost, javno zdravstvo in več podjetnosti v zdravstvu

/in , /by

V zadnjih 15 letih si je vsakokratna vlada za cilj postavila reformo zdravstva. Reforma pomeni zavestno odločitev za potrebne spremembe. Vsakršne spremembe pa nujno povzročijo konflikte. Reforme ni mogoče izpeljati na način, da ne bi nikogar nič zmotilo. Posamezne skupine udeležencev v zdravstvu (delodajalci, stanovska združenja, dobaviteljske verige, …) se zbojijo, da bi se njihov položaj poslabšal ali da bi izgubili svoje pridobljene privilegije. In nenazadnje so pri reformah previdni tudi pacienti, ki se bojijo, da bi v času krčenja javnofinančnih sredstev reforma prinesla slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Zato vse skupine izražajo potrebo po reformi, vendar le, dokler le-ta ne doseže njih. V zadnjih 15 letih se je vedno našel kdo, katera od skupin, ki je nasprotovala temeljnim postavkam reforme, še preden se je karkoli zgodilo v smeri izboljšav in razvoja zdravstvenega sistema. In tudi tokrat ni nič drugače.

Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji iz januarja 2016, ki jo je naročila ministrica za zdravje, jasno in nedvoumno, kot že večkrat doslej, potrdi, da imamo v Sloveniji sicer dober sistem zdravstvenega varstva z vgrajenim mehanizmom »socialne varnosti«, ki mora biti bistvo vseh socialnih reform, tudi zdravstvene. V ta sistem imamo vgrajeno »solidarnost«, ki je pogojena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in se zrcali v enakem dostopu do osnovnih zdravstvenih storitev za vse, ne glede na njihov socialni položaj. Solidarnost je potrebno ohraniti tudi v novih prihajajočih političnih razmerah in omejenih ekonomskih zmožnostih narodnega bogastva. V vsakdanjem življenju slehernega posameznika sta v prvi vrsti pomembna dostopnost do zdravstvene oskrbe ter kakovostna in varna zdravstvena obravnava. Zdravstvene storitve morajo biti dostopne vsem državljanom, dostopnost mora temeljiti na bolnikovih potrebah in ne na njegovi sposobnosti plačila. Tu – v dostopnosti pa se kažejo prve resne težave našega zdravstva – (pre)dolge čakalne vrste. In kje so vzroki?

Eden od resnih problemov in vzrokov je zagotovo postavitev mreže javne zdravstvene službe, ki je ni enostavno narediti, saj je bila nazadnje narejena pred več kot 15 leti, še manj v širši javnosti razložiti, zakaj je ta tako pomembna. Z njo je potrebno razložiti, kaj se dogaja z našim zdravstvenim sistemom, kar občutimo šele, ko stopimo v polno ali prazno čakalnico, ko vstopimo v naš javni zdravstveni sistem (zdravstveni dom, bolnišnico ali koncesionarju), kjer smo deležni čakanja zaradi dolgih čakalnih vrst, raznih plačil ali doplačil za zdravstvene storitve, ki bi morale biti krite iz obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Da ima naš sistem pomanjkljivosti, se zavemo, ko čakamo na pregled, na obravnavo, na izvide, na pojasnila zakaj smo morali tako dolgo čakati, na nejasna napotila, kje se lahko naročimo na nove preglede in posege. Z vzpostavitvijo nove mreže javne zdravstvene službe – to ni nič drugega kot pregled zagotavljanja zdravstvenih storitev in njihovih izvajalcev glede na potrebe prebivalstva ter ovrednotenje upravičenosti dolgih čakalnih dob – bo vzpostavljen prvi pogoj za ugotavljanje, kakšna je dejanska dostopnost do javnega zdravstva. Tak pregled bo omogočil boljšo razporeditev in izkoriščenost virov za izvajanje zdravstvenih storitev in s tem hitrejši dostop do zdravnika in zdravstvenih storitev za državljane.

Ločiti moramo javno zdravstvo od zasebnega in urediti koncesije, da bodo koncesionarji in javni zavodi delali pod istimi pogoji, česar sedanja praksa ne omogoča. Javni zdravstveni zavodi delajo pod pogoji, ki jih določa Zakon o zavodih, koncesionarji pa pod pogoji, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah. V okviru Zakona o zdravstveni dejavnosti ali s posebnim zakonom je potrebno posodobiti upravljanje in vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Nova zakonodaja mora v prvi vrsti vsebovati zahteve po profesionalnem in odgovornem menedžmentu v zdravstvu, ki bo učinkovito in uspešno vodil javne zdravstvene organizacije. Pri tem je potrebno taistemu menedžmentu dati menedžerska orodja: možnost kadrovanja, nagrajevanja in stimuliranja zaposlenih oziroma možnost vzpostaviti spodbuden sistem nagrajevanja v zdravstvu za vse, ki dobro delajo in kakovostno izvajajo zdravstvene storitve ali celo naredijo več za isto plačilo.

Nujno je potrebno preveriti ustreznost financiranja zdravstvenih storitev, jasno razmejiti in okrepiti sodelovanje med ministrstvom za zdravje in zdravstveno blagajno. Prispevke za zdravstveno blagajno je potrebno razširiti na vse oblike dela, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa črtati določene stvari kot npr. znanstveno raziskovalno delo in izobraževanje specializantov, bistveni del investicij v zdravstvo, kar vse mora prevzeti državna blagajna. Okrepiti je potrebno notranji in zunanji nadzor v zdravstvu ter vzpostaviti mehanizem za spremljanje kakovosti v zdravstvu na nacionalni ravni; urediti in razvijati področje čezmejne zdravstvene dejavnosti.

Vseh navedenih izzivov v zdravstvu se zaveda tudi sedanja vlada, ki si je tako, kot predhodne vlade, spet za cilj zadala reformo zdravstvenega sistema. Žal gre tudi tokratni vladi zdravstvena reforma (pre)počasi od rok. Do sedaj je bila na predlog ministrice za zdravje izvedena Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo WHO (januar 2016) ter sprejeta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 »Skupaj za družbo zdravja« (aprila 2016). Dopolnjen oziroma delno prenovljen Zakon o zdravstveni dejavnosti (predvsem v delu urejanja koncesij v zdravstvu) je v koalicijskem usklajevanju, Zakon o lekarniški dejavnosti je vlada sprejela in je v proceduri za sprejem v Državnem zboru, Zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki ureja financiranje zdravstvene dejavnosti, pa je še v zelo zgodnji fazi priprave.

Vlada se je letos, zavedajoč se problema (pre)dolgih čakalnih vrst, sicer odločila za spodbujanje dodatnih pregledov in posegov ter zato namenila nekaj več denarja, s čimer naj bi se zmanjšale čakalne vrste za nekatera najbolj kritična obolenja. Bolnišnice pa žal niso sprejele izvedbo vseh možnih dodatnih programov, saj je večina programov (pregledov in posegov) podfinanciranih oziroma jih bolnišnice zaradi neustrezne organiziranosti, podkapitaliziranosti, neustreznega upravljanja in vodenja niso sposobne izvesti. Vse to narekuje nujnost sprejetja ustreznih zakonskih rešitev za posodobitev upravljanja in vodenja javnih zdravstvenih zavodov v smeri učinkovite ter uspešne organiziranosti in vodenja, ter Zakona o zdravstvenem varstvu, ki bo prevetril in uredil financiranje zdravstvene dejavnosti.

Učinkovita in prožna organiziranost javnih zdravstvenih zavodov, boljša razporeditev in izraba virov ter infrastrukture v zdravstvu, stimulativno nagrajevanje zaposlenih po dosežkih, profesionalen in odgovoren menedžment v zdravstvu z ustreznimi menedžerskimi orodji ter ustrezen sistem financiranja, ki bo temeljil na ustrezni zdravstveni mreži in razmejenimi viri financiranja, so ključni izzivi reforme zdravstva v Sloveniji. Ti izzivi pa so nujni za resnično zmanjšanje čakalnih vrst in s tem dostopnost zdravstvenih storitev vsem državljanom, ki so poleg kakovosti in varnosti glavni pokazatelj dobrega zdravstva v državi. Na vladi in resornemu ministrstvu za zdravje je, da čim prej zagrize v »kislo jabolko« izzivov in pospešeno pripravi ter spelje ustrezno zakonodajo za ureditev opisanih razmer v zdravstvu. Navkljub vsem nasprotovanjem vseh možnih interesnih skupin!

doc. dr. Milena Kramar Zupan
predsednica Sveta SD za zdravje

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje

/in , /by

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.

Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:

“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!

V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.

Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.

Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.  

Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.

Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.

Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.

Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.

Spoštovana ministrica,

v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Forum starejših SD na Goriškem opozoril na veliko povečanje čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu

/in , , /by

V Novi Gorici je v ponedeljek, 9. maja, potekalo delovno srečanje Foruma starejših Goriške, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar in poslanec SD Matjaž Nemec. Pogovor je potekal o projektih in pobudah foruma, njegov predsednik Hočevar pa je kot osrednjo temo izpostavil čakalne vrste v slovenskem zdravstvu. Kot je povedal Hočevar, so se samo v enem letu čakalne vrste v zdravstvu povečale s 196.000 čakajočih pacientov na 246.000, kar je po njegovem mnenju zelo veliko povečanje.

“Če povem bolj plastično, se je čakajočih pacientov v zdravstvu v samo letu dni povečalo za toliko, kot so kapacitete vseh večjih slovenskih nogometnih stadionov skupaj, torej za 50.000 ljudi,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar in dodal, da so starejši žal tista skupina državljanov, kateri so najbolj prizadeti kot pacienti pri čakanju v zdravstvene usluge. “Ker smo najbolj na ‘udaru’, se starejši tako zelo aktivno zavzemamo za znižanje čakalnih vrst v zdravstvu,” je poudaril Hočevar. “Mi vidimo rešitve za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki jih bomo predlagali tako vodstvu SD kot Poslanski skupini SD,” je še dodal predsednik foruma.

“Kot predstavnik mlajše generacije vedno prisluhnem o težavah starejših in skušam pomagati poiskati rešitve,” pa je ob tem povedal poslanec SD Matjaž Nemec. “Veseli me, da lahko sodelujem na srečanju Foruma starejših SD, saj menim, da moramo mladi in starejši delati skupaj, saj bo današnja problematika starejše generacije, že skorajda jutri ujela tudi nas, zato je pomembno, da se zadeve začnejo reševati čimprej,” je poudaril Nemec. Poslanec SD Matjaž Nemec je med pogovorom predstavil tudi pobudo za čezmejno povezovanje starejših na relaciji Nova Gorica – stara Gorica.

Predsednik Foruma starejših Goriške Ivan Mignozzi pa je na srečanju predstavil problem bolnikov z demenco in urejanje oskrbe, še posebej pri iskanju primernih prostorov za namestitev dementnih starostnikov. Ob zaključku pogovora v Novi Gorici je član predsedstva Foruma starejših SD Mirko Brulc še pojasnil, da se na Goriškem Forumu starejših želijo priključiti številni nestrankarski ljudje, kar je dobra popotnica za njegovo še uspešnejše delovanje v prihodnje ter odpiranje pravih tem, ki so pomembne za starejšo populacijo.

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje v zvezi s kadrovskimi potrebami v razvojnih ambulantah

/in , /by

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!

Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.

Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.

Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi  naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati  v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.

Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.

Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.

Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.

Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.

S spoštovanjem,

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!