Evropski poslanci na pobudo Fajonove o zaposlovanju invalidov

“Invalidi predstavljajo eno izmed najbolj ranljivih skupin posameznikov, še zlasti ko gre za njihovo vključevanje na trg dela in v družbo nasploh. Kljub zakonodaji o boju proti diskriminaciji in ukrepih za zagotavljanje enakih možnostih je današnje stanje marsikje nezadovoljivo, na žalost tudi znotraj institucij Evropske unije,” je pred razpravo v Evropskem parlamentu o kvotah za zaposlovanje invalidov povedala evropska poslanka S&D in podpredsednica Skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon.

“Čeprav ima večina držav članic v Uniji že urejene kvote za zaposlovanje invalidov ali primerljive ukrepe, predstavlja njihovo vključevanje na trg dela še posebno velik izziv. Zaskrbljujoč je podatek evropskega statističnega urada o brezposelnosti invalidov, ki znaša v Uniji več kot 17 odstotkov in se med državami članicami močno razlikuje: na Nizozemskem 7, na Hrvaškem pa kar 49 odstotkov. Dodatno je k brezposelnosti prispevala gospodarska kriza, ki je bolj prizadela ljudi z višjimi stopnjami invalidnosti.

Raziskave Organizacije za ekonomsko sodelovanje v Evropi so pokazale, da so zaposlovalne kvote učinkovitejši mehanizem za povečevanje zaposljivosti invalidov kot pa zakonodaje o boju proti diskriminaciji. Podatki nakazujejo še, da kvote pomagajo odpravljati stereotipe in predsodke o hendikepiranih osebah ter pomembno prispevajo k spremembi miselnosti.

Poslanci zato pozivamo Evropsko komisijo, da predstavi ustrezne zakonodajne rešitve, s katerimi se bo zagotovila večja zaposljivost invalidov tako v državah članicah kot tudi institucijah EU. Če želimo resnično doseči spremembe, moramo najprej začeti pri sebi,” je zaključila Fajonova.

Neva Grašič izvoljena za podpredsednico Mladih evropskih Socialistov

Med 9. in 12. aprilom je v švicarskem Winterthuru potekal 12. kongres Mladih evropskih Socialistov (YES). Na kongresu je več kot 200 delegatov iz 49 držav Evrope izvolilo novo vodstvo in sprejelo politične usmeritve za naslednji dve leti. Nova predsednica YES je postala vodja francoskega socialističnega gibanja Laura Slimani, nova generalna sekretarka je postala Nina Živanović iz Srbije in za predsednico nadzorne komisije je bila izvoljena Elisa Selinummi iz Finske. V novo predsedstvo organizacije je bila za mandat dveh let kot podpredsednica izvoljena Neva Grašič, kandidatka Mladega foruma SD iz Slovenije. V predsedstvo je bila kot predstavnica Mladega foruma SD imenovana tudi Manja Zorko, predsednica sveta MF SD.

Neva Grašič je v svojem govoru ob izvolitvi poudarila, da je »kongres ne le izvolil novo vodstvo, ampak zbral tudi novo energijo za boj in delo za vrednote mlade socialne demokracije v prihodnosti. Skupaj moramo sprostiti potencial, ki ga imamo in ga prenesti v zaposlitve za mlade, zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj, v visoko kvaliteto življenja za vse in boj za mir in enakost. Proces reforme organizacije, ki ga načrtuje novo vodstvo pa bo organizacijo okrepil in ji dal večji vpliv za sooblikovanje politik za mlade v evropskem političnem prostoru. Jamstvo za mlade je bila ena uspešnejših zgodb mladih evropskih socialistov, ki že kaže prve dobre rezultate. Vendarle potrebuje izboljšave v izvedbenih načrtih vseh držav članic, ki bodo izboljšali črpanje sredstev in poenotili upravičenost za koriščenje ukrepov ne le do 25 let, ampak do starosti 29 let, kot je to v Sloveniji.«

Na kongresu so delegati poleg volitev novega vodstva sprejeli nekaj pomembnih dokumentov in političnih stališč, ki jih zagovarjamo tudi v Mladem forumu SD. Med njimi so bile sprejete resolucije za legalizacijo konoplje, za zmanjševanje delovnega časa, za boj proti davčnim utajam in oazam, za boj proti ekstremizmu, rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in islamofobiji, za sekularizacijo v družbi in za enakost žensk in moških. Kongres je sprejel tudi pomembne programske dokumente YES o demokraciji, zelenem socializmu, reformi YES-a in boju proti oboroženim spopadom po svetu. Na kongresu sta novi polnopravni članici YES postali, organizacija FRESSH iz Albanije in Federacija mladih iz Armenije.

Evropski parlament sprejel akcijski načrt za boj proti terorizmu

EU-parlament-300x200

Evropski parlament je na nedavnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel resolucijo, ki ostro obsoja nedavne teroristične napade in EU institucije in države poziva h okrepitvi sodelovanja za povečanje varnosti evropskih državljanov. Poslanke in poslanci smo v njej močan poudarek namenili izkoreninjanju vzrokov, ki vodijo v terorizem z večjim vlaganjem naporov v izobraževalne programe, spodbujanje integracije, socialne vključenosti, dialoga, enakosti, strpnosti, razumevanja med različnimi državami in religijami, kot tudi programov za rehabilitiacijo. V Evropskem parlamentu smo izključili tudi vsako možnost spreminjanja schengenskih pravil. Države EU smo namesto tega pozvali, naj bolje izkoristijo obstoječe sisteme, ki že omogočajo med drugim tudi občasno preverjanje dokumentov. Boj proti terorizmu zahteva celovit pristop z mešanico notranjih in zunanjih ukrepov, posebej z vzpostavijo sistema za izmenjavo informacij in podatkov med obveščevalnimi službami in okrepitvijo pravosodnega sodelovanja.

S sprejemom resolucije smo veliko dosegli tudi glede načrtovane uvedbe EU evidence podatkov o letalskih potnikih (EU PNR), posebej v zahtevi, da Evropska komisija na novo določinamen in dolžino hrambe podatkov, na kar je opozorilo tudi evropsko sodišče ob razsodbi o direktivi o hrambi podatkov. Prav nobenih dokazov ni za to, da čezmejna izmenjava PNR dejansko pomaga preprečiti teroristične napade. To, da iz vsakega potnika delamo potencialnega terorista, zagotovo ni rešitev. Socialisti in demokrati bomo na EU PNR sistem pristali le, če bo ta uporabno orodje v boju proti terorizmu in ne bo ogrozil naših svoboščin in demokracije.

Evropa ne more biti talka strahu in napetosti. Če bo premagal strah, so teroristi zmagali. Če bomo v Evropi brezglavo sprejemali nove varnostne ukrepe, bomo pravzaprav ogrozili tisto, za kar smo se borili desetletja, svobodo gibanja, svobodo zasebnosti, svobodo dostopa do interneta in še kaj. V boju proti terorizmu je potrebno okrepiti sodelovanje s tretjimi državami, tudi preko mednarodne razvojne pomoči. V oči bode dejstvo, da organi pregona izmenjajo zgolj polovico informacij in da je sodelovanje skupaj s pristojnimi agencijami nezadovoljivo. Več denarja mora Evropa nameniti tudi za boj proti verski deradikalizaciji. Znotraj S&D skupine smo ustanovili posebno delovno telo za boj proti terorizmu. V njem, ki mu sopredsedujem, sodelujemo poslanci vseh pristojnih odborov. Naš cilj je pripraviti lastna priporočila, ki bodo služila Evropski komisiji pri pripravi skupnih ukrepov v boju proti terorizmu. Ta namreč objavo svežnja protiterorističnih ukrepov napoveduje maja.

Po napadih v Parizu moramo okrepati hitro in odločno, a naši ukrepi morajo biti dobro premišljeni. EU vrste že sprejetih ukrepov danes namreč ne izvaja, agenciji, kot sta Europol in Eurjust, bi morali bolje uporabiti. Zavedati se moramo dejstva, da tudi najbolj napredni sistem izmenjave podatkov o letalskih potnikih ne bo odpravil terorističnih grożenj. Evropske vlade smo zato skupaj z Evropsko komisijo še pozvali, naj spodbujajo resnično skladno in celovito skupno zunanjo politiko do reševanja napetosti na kriznih žariščih, kot so v Nigeriji, Siriji, Libiji, Iraku in na Bližnjem vzhodu.

“Boj proti terorizmu mora biti celovit in mora nujno nasloviti vzroke, ki vodijo v skrajno vedenje,” je ob glasovanju o protiterorističnih ukrepih in poročilu agencije CIA v Evropskem parlamentu poudarila evropska poslanka in podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon (S&D/SD).

“V Evropskem parlamentu smo danes naredili pomembna koraka za zaščito temeljnih pravic in svoboščin Evropejcev. Evropski komisiji in državam članicam smo poslali jasno sporočilo, da moramo več naporov vložiti v izvajanje obstoječih ukrepov in oceniti njihovo uspešnost. Okrepiti moramo politični dialog z verskimi skupnostmi in se tesneje povezati v boju proti terorizmu, posebej ko gre za vprašanja socialne vključenosti in deradikalizacijo mladih. Okrepiti moramo sodelovanje s tretjimi državami, tudi preko mednarodne razvojne pomoči. Dejstvo je, da organi pregona izmenjajo zgolj polovico informacij in da je sodelovanje skupaj s pristojnimi agencijami nezadovoljivo.

Pripravo svežnja protiterorističnih ukrepov, ki ga bo Evropska komisija objavila predvidoma maja, bomo Socialisti in demokrati pozorno spremljali v okviru posebne delovne skupine za boj proti terorizmu. Ustanovili smo jo za pripravo lastnih priporočil, ki naj bi služila komisarjem,” je poudarila sopredsedujoča delovne skupine Tanja Fajon. “Poslanke in poslanci smo danes odločno obsodili tudi grozljive prakse zasliševanj, ki jih je v programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev na evropskih tleh uporabljala ameriška varnostno obveščevalna agencija CIA. Od evropskih vlad smo zahtevali takojšnjo in neodvisno preiskavo,” je še dodala Fajonova.