Naj podam za zaključek še tale predlog. Za nas kot človeštvo (in tudi za nas socialiste in demokrate) bi bilo dobro, da začnemo končno preizpraševati svojo dominantno tržno cenilno metodologijo, ker drugače nam bo okolje (in tudi volilno okolje) samo izstavilo račun.
Skupaj moramo zgraditi gospodarstvo 22. stoletja. Skupaj moramo okrepiti gospodarstvo skozi zeleno in digitalno transformacijo. S tem bomo dvignili dodano vrednost gospodarstva, izboljšali plače zaposlenih in prispevali k splošni blaginji ter boju proti podnebnim spremembam.
Ena glavnih predvolilnih točk Socialnih demokratov na letošnjih parlamentarnih volitvah je bila brezplačna šolska prehrana za vse. Gre za ukrep, ki najbolj pomaga družinam in srednjemu razredu ter poskuša doseči dvig družbenega standarda. Sledi preprostemu cilju, da v Sloveniji 21. stoletja ne sme biti lačnih otrok. Za ta ukrep smo se uspešno pogajali in ga zapisali v koalicijsko pogodbo.
S takšnim tempom in izjemnim angažmajem vseh deležnikov bomo naše gospodarstvo pripeljali tudi čez čeri energetske krize. V na videz nerešljivo enačbo smo namreč posegli s sodelovanjem in hitrim ukrepanjem. Pogumno naprej!
Gasilstvo ni ideološko vprašanje. Gasilstvo je način življenja. Če ga želimo obdržati v takšni oziroma še boljši kondiciji in strukturi, je potrebno drugače pristopiti. Ideje o ekonomskih prijemih v zadnjem obdobju ne bodo dobro vplivali na to našo lepo tradicijo. Vsak izmed nas gasilcev se zaveda, da se pomoči in solidarnosti ne da kupiti. To smo pripravljeni braniti do konca.
Zadnje tedne in mesece Veliko Britanijo pretresajo politični škandali ter počasen in za vladajočo konservativno stranko boleč konec vladavine odhajajočega predsednika vlade Borisa Johnsona. Po njegovem odstopu so torijci začeli postopek izbire novega strankarskega voditelja in predsednika vlade. Izbor je za konservativce izredno boleč; na površje je priplavala vsa politična nesnaga posledic njihove neprekinjene več kot desetletne vladavine na Otoku.
Evropska unija (EU) si je zadala jasen cilj: EU naj do leta 2050 postane ogljično nevtralna družba. V novih okoliščinah energetske krize moramo najti primerna orodja za realizacijo zelenih politik ter hkrati zagotoviti ukrepe blaženja posledic krize. Način izpolnjevanja tega cilja, kot si ga je z umestitvijo jedrske energije in plina v taksonomijo zelenih virov zadala Evropska komisija (EK), žal ni prava pot.
Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
