Boj proti sistemski slepoti, predsodkom in nasilju tako ponazarja najboljše, kar bi družba lahko postala. Vključujoča, solidarna in obogatena z različnostjo. Da se nestrpneži v prihodnosti ne bodo več spraševali: “Kaj je ponosnega na Paradi ponosa?!”, ampak zgolj: “Kdaj se že tam dobimo?”.
Vidite razliko? Na eni strani spodbujanje raziskovalnega novinarstva, novinarske in uredniške svobode ter jasni ukrepi proti sovražnemu govoru, lažem in nestrpnosti, na drugi strani pa vladni desant na medije, njihovo podrejanje in prelivanje javnega denarja v zasebne medijske projekte s političnim motivom.
Tudi če odločitev Sodišča EU ne bo v korist naše države, bo Teran še naprej samo slovensko vino, Hrvaška pa bo ob pozitivnem izidu sodbe za Evropsko komisijo, še naprej lahko označevala sorto vinske trte in nikakor ne vina. Za vse, ki v vinu iščete resnico in kakovost, ne bo nobene dileme, kaj je in od kje prihaja Teran. S slovenskega Krasa.
Dostojna komunikacija je predpogoj, da si sploh lahko povemo, kdo smo, kaj želimo in kaj nas povezuje. Zato bom, ne glede na grde besede in laži, ki jih bom verjetno še deležna sama ali moji bližnji, ter ne glede na grožnje in slabe želje vztrajala pri dejstvu, da so v demokratični družbi vse oblike diskriminacije, homofobije, rasizma, sovraštva in nasilja nedopustne, in bom nanje vedno opozarjala.
Mladi nimamo encima za prebavljanje starih vzorcev in delitev, imamo pa energijo za napredek. Ta energija gre lahko v nič, lahko pa dobi podporo, če bomo mladi dobili zaupanje od že uveljavljenih generacij.
To, da ima oblast ljudstvo in ne politična elita; da imajo oblast temeljna načela, neke vrednote skupne nam vsem, vladavina prava, enakost, človekove pravice in ne politična elita; da so nad nami vsemi človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in ne politična elita je Janezu Janši očitno tako nedoumljivo in odveč, da je pripravljen ogroziti temeljne postulate naše države in evropske skupnosti.
Mednarodne raziskave kažejo, da kar dve tretjini gospodarske rasti lahko pripišemo raziskavam in inovacijam. Potem, ko smo Socialni demokrati dosegli rekorden dvig javnih vlaganj za raziskave in razvoj, bi tudi sedanja kriza morala predstavljati priložnost, da s pametnim vlaganjem denarja dosežemo optimalne rezultate za prihodnost.
EU je pokazala obraz solidarnosti in ambicijo po razvoju EU kot celote, ne le gospodarsko najmočnejših držav članic. Ob tem je na novo uvedla nepovratna sredstva, ki so zaradi neprofitne logike bolj primerna za naložbe v javno infrastrukturo in človeški kapital. To je prav tisto, kar je v Sloveniji najbolj podhranjeno.
Slovenija ima v spopadanju z epidemijo velik črn madež. Delež smrti starejših, ki živijo v domovih za starejše, je v skupnem številu umrlih starejših nesorazmerno visok. Z več kot 80 % gre za najvišji odstotek v EU.
Z eno besedo smo v deglobalizaciji, zapiranju v nacionalne meje z vsemi negativnimi posledicami, predvsem za manjša, odprta gospodarstva. Kaj narediti, kako se lotiti odgovora na krizo, kakšna naj bo ta “nova, drugačna gospodarska politika”, še posebej, če o njej razmišljamo s srcem na levi in denarnico na desni strani?
