EU je pokazala obraz solidarnosti in ambicijo po razvoju EU kot celote, ne le gospodarsko najmočnejših držav članic. Ob tem je na novo uvedla nepovratna sredstva, ki so zaradi neprofitne logike bolj primerna za naložbe v javno infrastrukturo in človeški kapital. To je prav tisto, kar je v Sloveniji najbolj podhranjeno.
Slovenija ima v spopadanju z epidemijo velik črn madež. Delež smrti starejših, ki živijo v domovih za starejše, je v skupnem številu umrlih starejših nesorazmerno visok. Z več kot 80 % gre za najvišji odstotek v EU.
Z eno besedo smo v deglobalizaciji, zapiranju v nacionalne meje z vsemi negativnimi posledicami, predvsem za manjša, odprta gospodarstva. Kaj narediti, kako se lotiti odgovora na krizo, kakšna naj bo ta “nova, drugačna gospodarska politika”, še posebej, če o njej razmišljamo s srcem na levi in denarnico na desni strani?
Izključevanje civilne družbe, diskreditiranje političnih nasprotnikov, sistemska korupcija, zgodovinski revizionizem, politični prevzemi medijev, suspenz svobode in človekovih pravic v imenu izrednih razmer, ugašanje demokracije. Se sliši znano? Pritiče diktatorski trojici Vučić – Orban – Janša, klubu borcev za svobodo, kot so se sami prešerno oklicali na zadnjih TV zmenkarijah.
Zgodovini se pripisuje vse mogoče. Tudi to, da je učiteljica življenja. A 20. stoletje je pokazalo, da se je človeštvo iz zgodovine naučilo relativno malo. Obstaja namreč razlika med tem, kaj se je v preteklosti res (vzročno-posledično in dokumentirano) zgodilo, in tem, kako se preteklost aktualizira za dnevnopolitične potrebe.
Vprašanje časa je, kdaj bomo prešli mejo od sistematične diskreditacije dela policije, tožilstva in novinarjev do brutalnega nasilja nad protestniki, ki smo mu priča v Srbiji. Zadnje srečanje voditeljev Madžarske, Srbije in Slovenije zgolj potrjuje dejstvo, da smo kot demokratična družba pred veliko zgodovinsko prelomnico.
Evropski finančni paket, ki vključuje tako večletni finančni okvir, program za okrevanje in obnovo, evropski zeleni dogovor in naložbeni sklad, je v veliki meri ogledalo socialdemokratske zahteve, da je čas po epidemiji tudi priložnost za pospešek k trajnostni, pravični, inovativni in pametni Evropi.
Žvižgači prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite. Vendar jih strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi svoje pomisleke prijavili.
Posledice nabav zaščitne opreme so jasne: kaos pri dobavah, neustrezna in preplačana oprema, naknadni poračuni in obtožbe o kriminalnih dejanjih. Mediji so razkrili, da so bili v nekaterih primerih avansi vseeno plačani in da se je minister po telefonu neposredno vmešaval v postopke. Ali res pričakujemo preveč od oblastnikov, če prosimo za odgovor na vprašanje: zakaj tako?
Umrl je dr. Janez Kocijančič, prvi predsednik Združene liste socialnih demokratov, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in Evropskih olimpijskih komitejev, športni delavec, politik in gospodarstvenik.
