Slovenija je pred časom gostila ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea, ki se je v naši državi ustavil, da bi podpisali skupno izjavo o varnosti omrežij 5G. Izjava za kibernetsko varnost pa vseeno odpira določena vprašanja, na katera si marsikdo ne zna odgovoriti. Ali določene države izjave niso podpisale zaradi gospodarskih interesov, zunanje politike, Evropske unije ali zgolj zaradi dvoma v iskrenost ZDA? Možnih odgovorov je več in v vsakem se skriva del resnice, vendar menim, da za celotnim političnim cirkusom stojijo globalni interesi, kjer je Slovenija zgolj kmet na šahovnici.

Da je temu tako, bom preko predstavitve akumulacije kapitala in analize svetovnozgodovinskih prepletov kapitalizma in posameznih držav poizkušal prikazati vzpone ter zatone ciklov akumulacije kapitala. Podpis skupne izjave o varnosti omrežij 5G Slovenije in ZDA vidim kot enega izmed ameriških poizkusov preprečitve vzpona Kitajske. Preden pa začnemo z gospodarsko ekspanzijo Kitajske in zatonom ZDA, vam bom orisal zgodovinsko ozadje ciklov akumulacije kapitala ter predstavil ključne politične in ekonomske odnose, ki so nas zaznamovali do danes.

Začetke kapitalizma bi lahko datirali v sredino 14. stoletja, ko je vzniknil tako imenovani genovski cikel. Republika Genova je bila majhna država, ki si je s pomočjo španskih monarhov zagotavljala samostojnost in s tem poskrbela za ekspanzijo svojega kapitala. Genovski cikel je v začetku 17. stoletja zamenjal nizozemski cikel, ki je – s pomočjo Nizozemske vzhodnoindijske družbe in njene lastne vojske – Nizozemski prinašal visoke dobičke. Slednjemu je v drugi polovici 18. stoletja sledil britanski cikel. Kraljestvo Velike Britanije je ob koncu sedemletne vojne obvladovalo številne kolonije in trgovske postojanke, ki so se v 19. stoletju zemeljsko razširile ter državi zagotavljale imperialno prevlado. Država je s pomočjo močnega gospodarstva in vojske vse do konca prve svetovne vojne gospodarila tako z materialnimi kot s človeškimi viri. Nadaljnji ameriški oz. sedanji cikel akumulacije kapitala je ZDA, kot gospodarskemu in vojaškemu hegemonu, zagotavljal stoletno popolno prevlado. Nekaj časa je Združenim državam Amerike grožnjo predstavljala Sovjetska zveza, ki je propadla in ji tako prepustila položaj hegemona. To potrjuje tudi ekonomist Giovanni Arrighi, ki je zapisal: »da je moč Združenih držav Amerike povezana z njihovo velikostjo, izoliranim položajem in naravnimi bogastvi, in ta moč je ameriškemu kapitalističnemu razredu omogočila, da je internaliziral ne le zaščitne in proizvajalne stroške, kot je to že storil britanski kapitalistični razred, temveč je internaliziral tudi transakcijske stroške oziroma trge.«

Začetek konca ameriškega cikla bi lahko postavili v leto 2008, ko je počil t. i. finančni in nepremičninski balon ter naznanil konec hegemonije Združenih držav Amerike. Vprašanje, ki se nam odpira je: kdo bo prevzel oz. je že prevzel trenutno vlogo Združenih držav Amerike, morda je to Evropska unija, Rusija, mali azijski tigri (Hong Kong, Tajvan, Singapur in Južna Koreja) ali je to komunistična Kitajska? Evropska unija po mojem mnenju v tej fazi to ni sposobna postati, saj ni enotna in se sooča z veliko nerazrešenimi vprašanji, je v ekonomski krizi in se ukvarja z dramo, imenovano brexit. Rusija si je v zadnjih letih nakopala preveč sovražnikov in nikakor ni sposobna stopiti v vlogo, kakršno je nekoč imela Sovjetska zveza. Podobno je z malimi azijskimi tigri, ki so svoj vrhunec doživeli v devetdesetih letih.

To vlogo počasi prevzema Kitajska, ki se je v zadnjih letih postopoma vzpenjala, vzpostavljala nove trge, iskala politične zaveznike in pametno kopičila finančne rezerve. Seveda je njeno gospodarstvo vezano na ameriški trg, a vseeno je država v superiornem položaju, saj je ameriški trg delno odvisen od poceni uvoženega kitajskega blaga in kitajskih nakupov državnih obveznic. Kitajska je tako čakala na usodne napake Združenih držav Amerike (Irak, Afganistan, finančni polom 2008), vlagala v raziskave in razvoj, se vojaško okrepila ter postala velesila z velikim vplivom.

Edini razlog, zakaj mogočne Združene države Amerike skrbi napredna kitajska tehnologija, je zgolj strah pred izgubo položaja kontrole nad podatki in informacijami. Mika Pompea namreč ni zanimala nacionalna varnost Slovenije, ampak zgolj izguba moči lastne države. Američani se zavedajo, da nastaja nov center gospodarske moči in uporabili bodo prav vsa sredstva, da ohranijo svoj dosedanji vpliv.

Zato bo predvsem treba razmisliti, kam se bo umestila Evropska unija, bodo države članice solirale, podobno kot je to storila Slovenija ali bomo ubrali skupno pot, ki bo sprejemljiva za vse. Odgovor na to se skriva v skupni politiki, ki bo spodbudila vlaganja v tehnologijo in s tako postala konkurenčna Kitajski ter Združenim državam Amerike. Obenem pa Evropska unija ne sme pozabiti na socialno politiko, ki bo poskrbela za najranljivejše skupine in evropski zeleni dogovor. Odločitev za takšno politiko bo v naslednjih letih ključna in bo največjemu prostemu trgu zagotovila konkurenčnost ter preživetje v globalnem svetu.