Minister Židan: Prihodnost slovenske hrane odvisna od potrošnika
Prihodnost slovenske hrane je odvisna od potrošnika, ki naj bi izdelke lokalne kakovosti prepoznal in jih tudi izbral, je na okrogli mizi o kakovosti zaužite slovenske hrane povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. “Pri tem bo kupcu poleg že obstoječih označb kakovosti v prihodnje pomagala tudi enotna označba izbrana kakovost,” je še poudaril kmetijski minister in predsednik SD.
Glede označevanja kakovosti prehranskih izdelkov je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan na dogodku v Ljubljani poudaril, da smo ujetniki evropske zakonodaje in država nima pravice od proizvajalcev zahtevati, da napišejo izvor surovine. Obstaja pa možnost, da se proizvajalec sam odloči, da napiše izvor surovine, kot npr. jogurt iz slovenskega mleka, je povedal Židan. V tem primeru lahko država te trditve preverja in nadzira proizvajalce. Kot je izpostavil Židan, bodo izdelki iz domače surovine oziroma proizvodi, narejeni v Sloveniji, na trgovskih policah, če jih bo potrošnik zahteval. Po njegovih besedah je pomembno iskati kakovostne slovenske proizvode. Da bi jih lažje prepoznali, je treba slediti uradnim označbam kakovosti, ki jih podeljujejo državne institucije, ter označbam proizvajalcev. Po napovedih ministra se bo 1. januarja prihodnje leto začela implementacija enotne označbe izbrana kakovost, ki bo olajšala prepoznavanje kakovostnih slovenskih proizvodov. Sprva so soglasje za to označbo znotraj prehranske verige dosegli na področju mlečnih izdelkov. Sledilo pa bo še sedem segmentov prehranske verige, je dodal minister Židan.
Najbolj kakovostni izdelki v Sloveniji nosijo že označbo višje kakovosti, ki jo podeljuje ministrstvo za kmetijstvo. Trenutno jo imajo nekateri siri, med, jajca in mesni izdelki. Raziskava o prepoznavnosti te označbe, ki jo je v letih 2013 in 2015 izvedla Mlekarna Celeia z raziskovalno hišo Aragon, pa je pokazala, da se je odstotek prepoznavnosti te označbe med slovenskimi potrošniki zvišal. O tržnih raziskavah je na okrogli mizi spregovoril tudi Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da je mogoče opaziti razliko med tem, kaj potrošniki govorijo, da bi želeli kupovati, in tem, kaj dejansko kupujejo. Slovenski potrošnik je pri nabavi hrane namreč pogosto tržno usmerjen, četudi pri tem naredi kompromis na račun porekla ali kakovosti.
