Ministrstvo za kulturo je dalo predlog novele zakona o medijih v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

Tanja Kerševan Smokvina je pred začetkom javne razprave v pogovoru za STA pojasnila, da zakonski predlog tudi krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti. Po njeni oceni novela tako posega na vsa ključna področja, ki jih ureja zakon o medijih, zato je ne vidi kot parcialno, temveč kot celovito rešitev.

“Če bi odprli vsa področja, ki jih zajema tako raznolik krovni zakon, bi se njegova posodobitev zelo zavlekla. Poleg tega nekatera področja niso potrebna prenove. Odločitev je bila zato povsem pragmatična. Po dolgih letih odsotnosti ukrepanja na tem področju želimo čim hitreje in čim učinkoviteje priti do smiselne prenove,” je opozorila.

Na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Predlaganih rešitev ne nameravajo vsiljevati, temveč upajo, da jih bo javna razprava nadgradila in izboljšala. Po besedah državne sekretarke so prvi odzivi zainteresirane javnosti “pozitivni in konstruktivni”. Novelo zato pošiljajo na pot z “dobrim občutkom”.

Vodje koalicijskih strank so se z zakonskim predlogom seznanili na posvetu pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Pri tem so pozornost med drugim namenili javnim podpornim shemam ter financiranju občinskih glasil in možnosti njihove zlorabe v predvolilnih kampanjah. “Prihodnjo podporo koalicijskih partnerjev je težko in nehvaležno napovedovati, smo pa optimisti,” je dejala.

Izhodišče novele je nova, tehnološko nevtralna definicija medijev. Sedanja definicija po njenih besedah našteva vrste medijev, pri čemer ne uspe zajeti vseh njihovih oblik. “Nova definicija zato postavlja medije v njihovi osnovi kot oblike razširjanja uredniško oblikovanih programskih vsebin za namene obveščanja, izobraževanja in razvedrila širše javnosti,” je pojasnila.

Pri tem predlagana definicija vključuje zgolj tiste oblike razširjanja vsebin, ki so gospodarska dejavnost, ne pa osebno izražanje v javnem prostoru. Na ministrstvu tako sledijo stališču, da gre za zakon, ki ureja medije, na pa vseh oblik komunikacije. Kot pomemben kriterij za prepoznavanje medijev definicija prinaša uredniško odgovornost.

Kot je opozorila Kerševan Smokvina, ima Slovenija majhen nacionalni medijski trg, ki pa je vpet v globalni prostor in omogoča vstop storitev iz tujine, ki se vse bolj zajedajo v oglaševalski kolač. “Zato je vedno težje pridobivati neodvisne prihodke za delovanje medijev. Vzporedno pospešeno potekajo procesi konsolidacije in koncentracije lastništva medijev,” je dodala državna sekretarka.

Po njenem mnenju je v domačem medijskem prostoru prišlo do tolikšne koncentracije moči in vpliva, da je zaskrbljenost upravičena. “V tej situaciji pogrešam tržno regulacijo. Pri tem ne gre zgolj za urejanje koncentracije lastništva, temveč tudi praks, ki jih izvajajo medijske hiše in operaterji in lahko v veliki meri ovirajo konkurenco na trgu.”

Sedanjo zakonsko ureditev tega področja je ocenila kot rigidno, saj omejuje le nekatere navzkrižne povezave, in še to po natančno določenih kriterijih. “Predlagana ureditev pa daje prednost presoji učinkov in posledic za javni interes, za kar smo odgovornost naložili agenciji za komunikacijska omrežja in storitve,” je pojasnila.

Agencija za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo v tem primeru ohranjata del pristojnosti. Z namenom omejiti diskrecijsko pravico ministrstva oziroma ministra pa so po njenih besedah uvedli test javnega interesa. S tem želijo preprečiti, da bi bilo mnenje ministrstva arbitrarno in prepuščeno subjektivni presoji.

“Koncentracijo medijskega lastništva je vendarle treba presojati drugače kot pa druge koncentracije lastništva na trgu, zato smo na ministrstvu postavili nižji prag za presojo koncentracije in uvedli dodatne kriterije, ki jih sicer agencija za varstvo konkurence ne upošteva v svojih presojah,” je navedla državna sekretarka.

Državne subvencije medijem, ki so v evropskem prostoru pogost pojav, po njenem mnenju niso idealen ukrep, saj omogočajo zlorabe, so pa v sedanjih razmerah nujne. Spomnila je, da namerava EU finančno podpreti ustvarjanje medijskih vsebin, kar je v primerjavi z dosedanjo prakso premik v drugačno smer. Tudi predlagana novela prinaša okrepitev javnih podpor.

Na ministrstvu zagovarjajo podporo kakovostnim in izvirnim vsebinam, zlasti zahtevnejših novinarskih žanrov, ki so tržno manj zanimive. Prva od predlaganih finančnih shem je namenjena programom posebnega pomena, pri čemer se ta kategorija po novem širi na nepridobitne medije. Druga shema je splošnejša in bi podpirala ohranjanje novinarskih delovnih mest, profesionalizacijo in medijsko pismenost.

Druga shema bi tako po besedah Kerševan Smokvine nagovorila tudi problem slabega položaja novinarskega poklica. Finančna teža prve in druge sheme bi bila po predlogu ministrstva enaka in bi vsaka znašala protivrednost treh odstotkov zbranega rtv-prispevka v prejšnjem letu. Izrazila je upanje, da bo tak predlog v medresorski obravnavi deležen podpore.

Predlog novele zakona o medijih se loteva tudi prepovedi sovražnega govora. Po njenih besedah ga prepoveduje že sedanji zakon, a le z napotilnim določilom, ki se je izkazalo za invalidno pravno normo. “Kljub temu zakon predvideva zelo visoke kazni za spodbujanje neenakosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti preko oglasov. Novela odpravlja takšno nesorazmerje,” je izpostavila.

Tako novela določilo v celoti usklajuje z določbo 63. člena ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Kot je opozorila državna sekretarka, je v predlogu ukrepanje enako tako na področju oglasnih kot programskih vsebin, pri čemer je treba sovražni govor “pravilno razumeti”.

“Namen novele ni urejanje vsakršnega nevšečnega ali žaljivega govorjenja, temveč le tistega, ki je tudi mednarodnopravno prepoznano kot sovražni govor. S tem želimo kar najbolj omejiti možnost zlorab, saj gre vendarle za poseganje na področji medijskih vsebin in svobode izražanja. Sovražni govor se namreč v javnem diskurzu razume na zelo različne načine,” je dodala.

Pojasnila je, da novela kot prvi ukrep v primeru prepoznanega sovražnega govora predvideva poziv k odstranitvi takega govora. “Pri tem se inšpektor lahko posvetuje z reprezentativnimi strokovnimi združenji. Gre za varovalko, ki omejuje diskrecijo inšpektorja, hkrati pa mu omogoča bolj celostno presojo. Neukrepanju sledi globa, ki pa je razmeroma nizka, saj ne želimo, da zakon postane del kaznovalne politike,” je pojasnila.

V pogovoru se je Kerševan Smokvina dotaknila tudi položaja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Slovenske tiskovne agencije (STA). Po njenem mnenju zakona o STA ni treba spreminjati, vprašanje RTVS pa je “zelo zahtevno”, zato se ga na ministrstvu lotevajo z vso skrbnostjo in bodo še do do konca poletja sprejeli ustrezno rešitev. Na mizi imajo tudi predlog vodstva RTVS za zvišanje rtv-prispevka.

“Dejstvo je, da se rtv-prispevek že vrsto let ni usklajeval, kar je ena od pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki nima tega avtomatizma. Vendarle pa je treba imeti dolgoročnejšo perspektivo, saj ad hoc rešitve, kot je dvig prispevka, ne bodo celostno rešile problema dolgoročne vzdržnosti poslovanja javne radiotelevizije,” je ocenila.

Še preden se bodo na ministrstvu lotili prenove zakona o RTVS, bodo po njenih besedah odprli široko polje posvetovanj. Kot je še poudarila, mora RTVS “ohraniti svojo pomembno družbeno vlogo, vendar ne na način, da stagnira, temveč da se razvija”.

Pogovarjal se je Bojan Šuštar/STA.