Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.
Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:
“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!
V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.
Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.
Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.
Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.
V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.
Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.
Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.
Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.
Spoštovana ministrica,
v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”
mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov
Komentar dr. France Križanič: O razprodaji Slovenije
/in Mnenja, Novice /by prOdločitev države za prodajo svojega deleža v danem podjetjuje stvar mikroekonomske presoje in ne vodenja ekonomske politike. Če je podjetje pomembno za delovanje narodnega gospodarstva, ima njegova prodaja lahko tudi večje narodnogospodarske posledice. Za podjetja, ki so naravni monopoli (na primer Telekom in Aerodrom Ljubljana) je prodaja tvegana, saj prepušča monopolni prihodek privatnikom in najverjetneje njegov odliv v tujino. Nekateri gospodarski subjekti (kot sta na primer NKBM ali paMercator) s svojimi storitvami omogočajo delovanje dobršnega dela našega gospodarstva. Delujejo torej kot t.i. »mrežna podjetja«. Za podjetja kot so Elan, Fotona, Helios in Unior velja, da so razvojno intenzivna. Prevzemnik jih bo v procesu prilagajanja svojemu načinu poslovanja ustrezno zmanjšal in prilagodil svojim interesom (pri Elanu lahko ta proces opazujemo ob opustitvi programa razvoja in proizvodnje skakalnih smuči). Kupec podjetja pridobi trg in odpravi konkurenco, slovensko narodno gospodarstvo pa izgubi delovna mesta srednjega sloja: upravljavce, razvijalce, tržnike, tehnologe in vsa ostala delovna mesta vezana na uspešno delujoča jedra podjetij.
Prodaja podjetij, ki nimajo narave monopolov, niso zelo razvojno intenzivna in ne oskrbujejo ali odkupujejo blaga in storitev od večjega dela slovenskega gospodarstva, na prvi pogled ne predstavlja večjega makroekonomskega problema. Takšni primeri, vključeni v različne državne načrte odprodaje, so: Aero, Cinkarna Celje, Paloma, Terme Olimia. Podjetja, kot so Žito, Ljubljanske Mlekarne, Pivovarna Union in Laško smo že odprodali. Vprašanje je kaj bo od teh gospodarskih subjektov ostalo po njihovem prevzemu? Iz dosedanjih centrov razvoja na nekem sicer omejenem področju bodo postala hčerinske družbe za proizvodnjo in prodajo. Lastnik jih bo uporabljal dokler se stroški (zlasti plače) ne povišajo do take mere, da se mu bo izplačalo proizvodnjo preseliti tja kjer so ti stroški (plače) nižji. V jeziku teorije mednarodnih ekonomskih odnosov bi rekli, da smo podjetja proizvodnega ciklusa (ta ki z angažmajem znanja kreirajo raznolikost ponudbe na trgu) spremenili v t.i. »footloose« podjetja (ta, ki se selijo v območja z najnižjimi stroški).
Seveda pa so v Sloveniji podjetja, ki bi jim zelo koristil kredibilen strateški partner. Vendar jih je treba temu partnerju tudi prodati. Takšno podjetje je bilo na primer Adria Airways. Tako kot je bila prodana, predstavlja »laboratorijski primer« na katerem bomo lahko opazovali, kako bo novi lastnikspreminjal poslanstvo tega podjetja ne glede na potrebemobilnosti slovenskega prebivalstva.
Vprašajmo se še, kakšne bodo končne posledice, če bo začet proces razprodaje podjetij s sedežem in težiščem svojih razvojnih funkcij v Sloveniji stekel do konca (Mercator ob prevzemu ni bil državno pač pa privatno podjetje, proces prodaje podjetij po letu 2012 je sprožila država, a je bil precej širši od prodaje državnih deležev). Ob nadaljevanju nepremišljene razprodaje in transformacije samostojnih podjetij v podružnice bo Slovenija namreč dosegla raven, ko pri nas ne bo več možno uvajati gospodarskega razvoja, akumulacija bo odtekala, podjetja infrastrukturne narave pa bodo skrčila svojo ponudbo. Zopet bomo polkolonija in takokot na koncu 19. stoletja se bomo soočili z eksodusom (med 1880 in 1910 se je, po podatkih Enciklopedije Slovenije, odselila približno tretjina našega prebivalstva). Za razliko od takratnih razmer si bodo tokrat morali ljudje, ki bodo ostali,zelo verjetno za svoj obstoj pomagati z razbojništvom. Gre zaobliko preživetja obstrancev, izključenih ali ubogih (teoretično jo je v knjigi »Razbojniki« obdelal angleški zgodovinar Eric Hobsbawm). V sodobnem svetu razbojniške tolpe oziroma združbe imenujemo »gangs«.
Naj končam optimistično. Ko je Nobelov nagrajenec Simon Kuznets (za bralce Svobodne besede: od 1942 do 1944 je vodil »Bureau of Planning and Statistics, War Production Board«, državni organ, ki je v ZDA organiziral proizvodnjo za vojaške potrebe) empirično analiziral kaj vpliva na moderno gospodarsko rast, je odkril štiri t.i. nacionalne faktorje (velikost, lega, naravne danosti ter zgodovinska dediščina narodnega gospodarstva), zaradi katerih se ta med državami razlikuje. Po drugi strani pa je ugotovil, da obstajajo tudi trije t.i. transnacionalni (vsem skupni) faktorji: (1) sistem produkcije, ki temelji na tehnološkem potencialu danem z dosežki znanosti, (2) želja po višjem življenjskem standardu ter (3) nacionalna država. Proces razprodaje Slovenije (njenih ključnih podjetij) je po 2012 postal možen zaradi nedelovanja (neustreznega delovanja) Kuznetsovega tretjega transnacionalnega faktorja: organizirane nacionalne države. Začetek sodne obravnave odgovornih za destabilizacijo Slovenije (namenjeno ustvarjanju pogojev za razprodajo Slovenije) pomeni, da tak scenarij ni neizogiben. Morda pa vendarle lahko ostanemo optimisti.
Hočevar: Forum starejših SD bo aktivno sodeloval pri oblikovanju demografskega sklada
/in Forum starejših, Novice, Stranka /by Denis Sarkić“Forum starejših Socialnih demokratov jeseni čaka veliko dela,” je povedal njegov predsednik mag. Franc Hočevar na novinarski konferenci v Ljubljani. Skupaj z Mladim forumom SD bodo med drugim na jesen sodelovali pri oblikovanju demografskega sklada, ki naj bi zagotavljal nemoteno izplačevanje pokojnin tudi v prihodnje. Oblikovanje demografskega sklada, ki bi moral biti v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu ustanovljen do konca lanskega leta, je nujno, je dejal predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar.
Kot je povedal Hočevar, bo Forum starejših SD skupaj z Mladim forumom SD namenjal veliko pozornost tudi zaposlovanju in odpiranju novih delovnih mest, od katerih je odvisno področje pokojnin. Nekaj pomembnih rezultatov na tem področju je po njegovih besedah že storjenih. “Število brezposelnih je v preteklem mesecu padlo pod 100.000, število zaposlenih pa se dviguje nad 809.000,” je povedal Hočevar. Ukrepi ministrstva za delo, ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak iz vrst SD, gredo tako po njegovih besedah v pravo smer.
Prednostna naloga Foruma starejših SD je tudi področje dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, saj se število odvisnih od 24-urne oskrbe povečuje in je že preseglo 30.000, je spomnil. Forum starejših si bo nadalje prizadeval za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, saj so največje žrtve takšnih razmer prav starejši. V okviru razprav o zdravstveni reformi bodo tej problematiki po njegovih besedah namenili še posebno pozornost.
Bela knjiga o pokojninah, s katero se je sredi aprila začela razprava o prihodnosti pokojninskega sistema, gre po oceni Foruma starejših SD v pravo smer. Starejši imajo po Hočevarjevih besedah izkušnje in lahko realno presojajo učinke različnih ukrepov, med njimi tudi tiste iz zadnje pokojninske reforme, ki je začela veljati z letom 2013. V Forumu starejših SD želijo delovati tudi na lokalni ravni. V teh prizadevanjih poteka oblikovanje lokalnih odborov, ki naj bi jih bilo sčasoma vsaj deset, zdaj jih namreč deluje že osem.
Forum starejših SD, ki aktivno deluje od decembra lani, je posvetovalni organ stranke SD. Med drugim ga sestavljajo starejši člani SD, z njimi sodelujeta tudi prvi predsednik republike Milan Kučan in nekdanji predsednik stranke dr. Janez Kocijančič, v predsedstvu foruma pa sodelujejo starosta stranke Miran Potrč, nekdanji poslanci; Breda Pečan, Miloš Pavlica in Mirko Brulc ter nekdanja ministra Jožica Puhar in Sergej Pelhan. Forum starejših SD stranki pomaga pri oblikovanju stališč zlasti na področju pravic starejših.
V javnosti so se pojavili očitki, da je bil Forum starejših SD ustanovljen z namenom, da prevzame del upokojenske volilne baze stranki DeSUS. Hočevar je danes na novinarski konferenci to zavrnil. “Forum ni bil ustanovljen zaradi predsednika Karla Erjavca in stranke DeSUS,” je zatrdil Hočevar ter dodal, da je bil forum starejših obujen zato, da bi bili starejši bolj neposredno vključeni v reševanje problematike na področju starejših, da bi nanjo gledali kompleksno in da bi dosegli cilje za višjo kakovost življenja starejših državljank in državljanov Republike Slovenije.
Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by prPoslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali na ministrico za notranje zadeve ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil poslansko pobudo.
Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru:
V zadnjih dneh je ponovno veliko govora o neodgovornem ravnanju lastnikov živali. Veliko prahu sta dvignila primera psov zaprtih v razgretem avtomobilu v Kopru in že takoj naslednji dan v Mariboru. Verjamem, da ste s primeroma – če ne drugače pa iz medijev – seznanjeni, zato na tem mestu dogodkov ne bom povzemal.
Razlog za to pobudo tiči drugje. Samo ta dva primera, ki zelo odmevata, ponovno in bolj kot kdajkoli odpirata številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. Zaskrbljeni državljani imajo občutek, da pristojne službe velikokrat zatajijo. Ker mi je njihova skrb blizu, si resnično želim, da končno vzpostavimo prakso dopustnih ravnanj in odgovorno postopanje vpletenih.
Po navedbah društev za zaščito živali, se pristojne službe v primeru psa, zaprtega v avtu v Kopru sploh niso odzvale, kar je po mojem trdnem prepričanju nedopustno. Drugače so ravnali policisti v Mariboru. Razlika v ravnanjih, v razmaku nekaj ur, kaže na to, da postopki niso predpisani in enotni. Pa bi morali biti.
Neodzivnosti pristojnih služb (policija, veterinarska inšpekcija, zavetišče) v primeru Kopra kaže na komunikacijski šum in nedorečenosti glede pristojnosti. Ena od izjav Veterinarske inšpekcije je bila, da inšpektor postopek izpelje le v primeru, ko ga o tem obvesti policija. Ker slednje kaže na prelaganje odgovornosti med pristojnimi službami je nujno, da so v tovrstnih primerih pristojnosti jasno opredeljene, postopki pa natančno določeni.
Na podlagi vsega navedenega, vam spoštovana ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, s to pobudo predlagam izdajo obveznih navodil policistom kako ravnati v tovrstnih primerih. Spoštovani minister mag. Dejan Židan, enako pobudo za izdajo obveznih navodil uradnim veterinarjem oziroma veterinarski inšpekciji predlagam tudi vam.
Ni odveč, če tudi na tem mestu še enkrat pozovemo lastnike živali k odgovornemu lastništvu; me pa žalosti, da moramo vedno znova poudarjati, da je zapiranje živali v avtomobile, ko je ozračje pregreto, nedopustno! Za ponazoritev teže problema naj navedem podatek, da lahko toplotni udar za žival, zaprto v avtomobilu ali privezano na soncu nastopi že v manj kot 10 minutah.
Pri tem pa vam, minister mag. Židan, še predlagam, da na pristojnem ministrstvu razmislite tudi o dopolnitvah prekrškovnih določb v Zakonu o zaščiti živali, ki naj (denarno) sankcionirajo tudi malomarnost lastnikov živali, saj je ravno ta najpogostejši vzrok za nepotrebno trpljenje živali.
Menim, da smo kot družba že dovolj zreli in ozaveščeni, da se strinjamo v načelnih usmeritvah da so vsa ravnanja, ki namerno ali pa “zgolj” iz čiste malomarnosti povzročajo trpljenje živalim, nesprejemljiva in jih je potrebno primerno sankcionirati.
Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov
Minister Židan: Akcijski načrt temelj za uspešno delo in prihodnost mladih kmetov
/in Novice, Vlada /by prMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je skupaj s predsednikom Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Rokom Damijanom in predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetkom Zupančičem podpisal dogovor o izvedbi akcijskega načrta dela z mladimi kmeti v obdobju 2016 – 2020. Namen akcijskega načrta je po besedah ministra Židana “omogočiti boljši položaj mlademu kmetu, ki ga bo ministrstvo tudi po prejemu sredstev iz razpisov, spremljalo naprej in mu pomagalo pri razvoju”. Slavnostni podpis dogovora se je odvijal na kmetiji Ostanek Heric v vasi Velike Pece pri Šentvidu pri Stični, kjer kmetijo pogumno in inovativno vodi mlada prevzemnica kmetije Damijana Ostanek Heric.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob robu današnjega podpisa spomnil, da je do ideje priprave akcijskega načrta prišlo na prvem srečanju mladih prevzemnikov letos spomladi na Fakulteti za biosistemske vede v Mariboru. “Po srečanju na ministrstvu in ustanovitvi delovne skupine je nastal sistematično narejen načrt, kjer je zelo jasno napisano, kdo je nosilec posameznega ukrepa, kakšni so cilji in kriteriji ter časovno obdobje za doseganje ciljev, vsaka institucija pa tudi določi skrbnika tega dogovora,” je razložil Židan.
Minister Židan je povedal, da so njegova pričakovanja načrta dela z mladimi kmeti velika. “V Sloveniji si na področju kmetijstva želimo preboj, ta preboj pa mora temeljiti na ljudeh, ki imajo več energije, več znanja in predvsem več poguma,” je povedal minister in dodal, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano osebno delalo z mladimi prevzemniki in jim pomagalo na njihovi poti. Minister Židan je posebej izpostavil pomembnost inovativnosti in prav kmetija na kateri se odvija podpis akcijskega načrta ima po njegovih besedah tisto, kar predstavlja možnost hitrejšega razvoja Slovenskega kmetijstva. “Obvladovanje proizvodnje, predelava osnovnih kmetijskih surovin, ki se pridelajo na kmetiji in prodaja končnih proizvodov,” je poudaril Židan.
Na vprašanje, zakaj je današnji podpis akcijskega načrta pomemben, pa je minister dejal, da je namen tega predvsem to, da bo mlademu kmetu bolje. “Na ta način bomo v tem obdobju ustvarili skupino do 2000 mladih kmetov, ki bodo na področju prehrane in kmetijstva naredili preboj,” je dodal Židan.
Predsednik SD Židan v intervjuju za Večer: “Ne želimo si predčasnih volitev, ampak politično stabilnost v Sloveniji.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v današnjem intervjuju za Večer zatrdil, da SD nikoli ni spodjedala vlade. “Ocenjujem, da smo najbolj trden člen koalicije, zato ker ves čas spremljamo izvrševanje koalicijske pogodbe. Ne želimo si predčasnih volitev, ker namen strank ni imeti čim večjega števila poslancev v opoziciji,” je še dejal Židan. “Ne glede na to, kako nam kažejo raziskave javnega mnenja, se bomo trudili, da ta vlada pripelje mandat do konca,” je poudaril Židan, sicer tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade Republike Slovenije.
V pogovoru z novinarjema Alešem Kocjanom in Urošem Esihom se je dotaknil tudi izbora novega finančnega ministra po nepričakovanem odstopu dr. Dušana Mramorja. “Želim si ministra, ki bo razumel, da lahko trošimo toliko, kolikor imamo,” je povedal. A istočasno si želi, da bi bil minister tudi pristaš rasti, saj je razdolževanje države lažje doseči ob gospodarski rasti.
Na vprašanje, če v SD računajo, da jim bo uspelo od novega ministra za finance iztržiti višje socialne transferje in hitrejše rahljanje varčevalnih ukrepov, je odgovoril, da je pomembno, da se vsak minister, tudi finančni, drži koalicijske pogodbe. “Je pa pomembno, da pri izboljšanjem javnofinančnem položaju pridobijo neposredne ugodnosti tudi državljani,” je navedel Židan. Glede usklajevanja ukrepov za davčno prestrukturiranje, kjer je bila SD v koaliciji med najbolj zahtevnimi pogajalci, je priznal, da bi v stranki še bolj posegli v dohodninsko lestvico, a je davčna reforma vedno kompromis. Tokratni kompromis ocenjujejo kot dober, ker so na eni strani zelo učinkovito posegli v izplačila za poslovno uspešnost ter se dogovoriti tudi za dohodninsko razbremenitev tistih z najnižjimi dohodki z zvišanjem dohodkovnega praga za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave.
O očitku vladi, da razmišlja o konkurenci Luki Koper na območju koprskega pristanišča, je Židan dejal, da bi to pomenilo, da se ne razmišlja dovolj strateško. A zavzemanje za perspektivo Luke Koper in njen razvoj po njegovih besedah ne pomeni, da bo vlada tolerirala morebitne nepravilnosti znotraj delniške družbe Luke Koper. Ena hujših oblik nepravilnosti so po njegovih besedah informacije, da sta znotraj Luke Koper dve vrsti zaposlenih z različnimi pravicami. To je znak nadzornemu svetu Luke Koper in pristojnim inšpekcijskim službam, da zadeve raziščejo in ukrepajo, če gre za kršitev zakonodaje. Zdaj, ko so se stvari v Luki Koper na videz umirile, po Židanovih besedah ni čas, da se nanjo pozabi, ampak, da se v miru analizira, kaj se je zgodilo. “Želimo si državno Luko Koper brez sumov spornih dejanj,” je bil jasen predsednik SD.
Židan je spregovoril tudi o ciljih stranke in na vprašanje, ali vidi upokojensko bazo volivcev kot potencial, kjer lahko SD raste, pa je odgovoril, da bo “znotraj upokojenske baze raslo več strank, ker se je dosedanji model izpel”. “Ideja, da vse upokojence zastopa ena politična stranka, ni dala rezultatov, saj se je položaj upokojencev očitno poslabšal,” je bil oster Židan. Nova usmeritev Zveze društev upokojencev Slovenije je po njegovih besedah torej, da kot partnerja razumejo vse politične stranke. SD ima glede izboljšanja razmer za upokojence tri cilje: vzdrževati realno vrednost pokojnin, skrajšanje čakalnih dob in razvezati varstveni dodatek.
Celoten intervju si lahko preberete na povezavi spletnega Večera: http://skrci.me/7dm4s
Predsednik SD ob napadu v Nici: “V teh težkih časih smo ob francoskem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićSlovenski Socialni demokrati ostro obsojamo teroristični napad v francoski Nici. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v petek, 15. julija, predsedniku Francoske Republike Françoisu Hollandu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Nici.
Židan je v pismu Hollandu poudaril, da šlo je za napad na vrednote evropske demokracije, solidarnosti, enakosti, svobode in miru. “Zdaj je čas, ko se moramo vsi skupaj še močneje postavili za naše evropske vrednote, za Evropo miru, demokracije in človekovih pravic ter se združiti v boju proti terorizmu na naših tleh,” je še zapisal Židan.
Predsednik Židan se je skupaj z delegacijo SD vpisal še v žalno knjigo na Veleposlaništvu Francoske Republike v Sloveniji, nato pa je delegacija, v kateri so bili tudi poslanec in namestnik vodje PS SD Jan Škoberne, podpredsednik Mladega foruma Andrej Omerzel ter podpredsednica Mladih evropskih Socialistvov (YES) Neva Grašič, skupaj položila cvetje in prižgala sveče ter se poklonila žrtvam terorističnega napada.
Poslanec Veber sprašuje Vlado RS glede poslovanja DUTB oz. t.i. slabe banke
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićPoslanec Socialnih demokratov Janko Veber je v zvezi s poslovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje.
Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado RS:
Sanacija slovenskega bančnega sistema je izjemno draga in žal prepletena z netransparentnimi postopki, na kar sem opozarjal že ob ustanovitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). DUTB ali t.i. slabo banko je ustanovila vlada Janeza Janše, ki je za glavni razlog ustanovitve navedla razčiščevanje domnevno spornih poslov v slovenskih bankah. Minister za finance, ki je predlagal in izpeljal ustanovitev, je bil Janez Šušteršič.
Vodstvu DUTB je vlada odobrila izredno visoke plače in jim omogočila tudi 12 mesečne odpravnine v primeru razrešitve. Ob ustanovitvi je vlada dokapitalizirala DUTB s 3,6 mio EUR, ki so šli skoraj v celoti za stroške svetovalne pogodbe družbe Quartz+Co, tudi s podjetjem v lasti nekdanjega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona v vrednosti 2,1 mio EUR. Te pogodbe sedaj preiskuje policija.
Sporen je tudi seznam za prenos terjatev na slabo banko, ki ga je sestavil takratni minister za finance Janez Šušteršič. Najel je tuje svetovalno podjetje ERC, ki je dobilo kar 2,5 mio EUR za pregled poslovanja slovenskih bank. Banke so na DUTB prenesle za 5 mrd EUR slabih terjatev in za to prejele 1,5 mrd EUR državnih obveznic. Država je ob tem v DUTB vložila še 204 mio EUR sredstev.
Tega obdobja se spominjamo po tem, da so predstavniki takratne oblasti naredili vse, da referendum proti SDH in slabi banki ne bi uspel. Z grafologom so preiskovali podpise poslancev PS in nekje »izgubili« 361 zbranih podpisov pod sindikalno zahtevo za referendum. Podpisi so se »izgubili« na poti med Državnim zborom, pod vodstvom predsednika DZ Gregorja Viranta iz Državljanske liste in Ministrstvom za notranje zadeve, pod vodstvom ministra SDS Vinka Gorenaka.
Svojo vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče RS, ki je preprečilo ljudski referendum o SDH in slabi banki. To so storili zaradi »zagotavljanja pogojev za razvoj gospodarskega sistema« in »uresničevanja človekovih pravic zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela«. Ob tem so v odločbi omenili, da je »Državni zbor izkazal, da je treba nujno zagotoviti takojšnjo uveljavitev zakonskih ukrepov, zaradi varstva navedenih vrednot v danih okoliščinah ekonomske krize«. Matevž Krivic je to odločitev pospremil z besedami, da se približuje konec ustavnega prava ali vsaj konec zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave.
Naslednja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek je nepregleden projekt slabe banke in SDH pospešeno nadaljevala. Glede na pregled poslovanja vidimo, da so podjetja dokončno prevzeli prodajno svetovalni lobiji. Iz teh podjetij se izčrpava milijone svetovalnih in drugih honorarjev. Vlada RS je edina, ki ima v državi zakonite vzvode za prekinitev stanja na tem področju. Toda iz poročila Ministrstva za finance glede opravljanja nadzora nad DUTB vidimo, da se zateka k izogibanju odgovornosti saj navaja, da odločitve sprejema DUTB in ne vlada ali ministrstvo.
Zato Vladi Republike Slovenije postavljam naslednja vprašanja:
– Ali Vlada RS razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju DUTB?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB?
– Ali je Vlada RS mnenja, da notranji korporativni nadzor nad poslovanjem DUTB deluje primerno?
– Ali bo Vlada RS zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo?
– Ali je Vlada RS seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za DUTB, če da s katerimi?
– Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes, poimensko?
– Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene ustanovitve do danes?
– Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik, fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani DUTB pri posameznem poslu?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB?
– Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB?
– Ali bo Vlada RS kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti?
Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov
Minister Židan in evropski komisar Hogan med obiskom v Sloveniji tudi o sporazumu TTIP
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister Dejan Židan je na prvem uradnem obisku v Sloveniji gostil evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Phila Hogana, ki je ob tem poudaril, da sporazum TTIP med EU in ZDA ne bo sprejet, če EU z vsebino ne bo zadovoljna. Izpostavil je, da EU ne bo nižala prehranskih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali. “Naše standarde bomo ščitili in varovali,” je poudaril komisar Hogan. Komisar Hogan se je s svetom za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra Židana. Ta je po sestanku poudaril, da so se sprva dotaknili tudi izstopa Velike Britanije iz EU in njenih posledic za kmetijstvo. Poudaril je pomen EU za slovensko kmetijstvo in podpore, ki nam jih omogoča EU.
Minister Židan je komisarju Hoganu predstavil stanje v kmetijstvu v Sloveniji in ukrepih, ki jih izvajamo. Izpostavil je predvsem specifične pogoje kmetovanja, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v Sloveniji, kjer večina poteka na območjih z omejenimi dejavniki. “Prizadevati pa se moramo, da je čim več ukrepov usklajenih na ravni EU. Če bi pristajali na to, da bi vsaka država izvajala vrsto lastnih specifičnih ukrepov, bi bili kmetje v različnih tržnih pozicijah in bi to pomenilo razpad enotnega kmetijskega trga,” je poudaril Židan.
Komisar je dejal, da skuša Evropska komisija pomagati pri razvoju podeželja, tudi pri posledicah pozebe in snega. “Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bomo zagotovili potrebno prožnost v programu razvoja podeželja in tudi pomagali vašim kmetom, sploh pri pozebi. Nisem se zavedal, da je bila tako močna,” je dejal Hogan. Za komisarja so nasploh pomembni mladi kmeti, katerim bo namenil posebno pozornost, tudi s finančnimi ukrepi. Veliko napredka napoveduje tudi na področju poenostavitev, da bi tako zmanjšali administrativno breme, s katerim se soočajo kmetje.
Priznal je, da mlečni sektor ostaja velik problem, pri prašičereji pa da so se v zadnjih tednih cene močno dvignile, zlasti zaradi izvoza v države Daljnega vzhoda. Prepričan je, da je to posledica pravih ukrepov komisije v letih 2015 in 2016. V ponedeljek bo na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju predstavil tudi ukrepe za mlečni sektor. Z njimi želijo vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo in povpraševanjem. Ob tem je pohvalil, da je Sloveniji uspelo svoje mlečne izdelke pripeljati tudi na kitajski trg. Glede normalizacije odnosov EU z Rusijo je Hogan poudaril, da je bilo storjenih več korakov v smer pravega dialoga. “A za ples sta potrebna dva. Na ruski stani ne kaže, da bi se pogled na stvari spremenil,” je še dodal evropski komisar.
Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.
Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:
“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!
V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.
Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.
Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.
Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.
V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.
Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.
Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.
Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.
Spoštovana ministrica,
v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”
mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov
Židan: “Koalicija uskladila predloge za davčno prestrukturiranje, v SD smo zadovoljni, da so bile sprejete tudi naše rešitve za razbremenitev nižjega in srednjega razreda.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVrh koalicije se je pred današnjo sejo vlade uskladil o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja, ki gredo sedaj v javno obravnavo. Pri dohodnini se bo, tudi na predlog SD, razbremenilo nižji in srednji razred ter nagrade za uspešnost, ohranja pa se 50-odstotni dohodninski razred. Davek od dohodka pravnih oseb bo višji za dve odstotni točki. “Danes koalicijsko usklajen predlog je bil namreč pripravljen po večmesečnih pogovorih, Socialni demokrati pa smo predlagali nekatere rešitve za razbrementitev srednjega in nižjega razreda, ki so bile zdaj tudi koalicijsko sprejete,” je poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan ter ob tem dodal, da “gre za sprejemljiv kompromis zlasti ob dejstvu, da bomo v drugem koraku nadaljevali z razbremenitvijo srednjega razreda”.
“Zdaj se bo pričela javna razprava, kjer bo možnost za dodatna usklajevanja, zavedam pa se, da gre za kompromis in hkrati prvi korak, ki pa je bil nujno potreben,” je napovedal Židan. “SD se je uspešno zavzela tudi za delno upoštevanje predloga Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da se s popravki dodatnih olajšav razbremeni tiste delavke in delavce, ki zaradi zdaj prejemajo izplačane nadure in dodatke iz minimalne plače in se to prelije tudi v njhovo neto izplačilo,” je še povedal predsednik SD in dodal, da smo v SD vztrajali tudi, da morajo delavci sodelovati pri določitvi kriterijev za nagrado zaposlenim za letno nagrado.
Rešitev zadeva tako razbremenitev najnižjih dohodkovnih skupin v skupnem znesku približno pet milijonov evrov, razbremenitev na dohodninski lestvici v skupnem obsegu okrog 55 oz. 56 milijonov evrov in razbremenitev nagrad za uspešnost oz. božičnic v obsegu približno 45 milijonov evrov. Danes so se partnerji usklajevali še glede višine obremenitve najvišjega dohodninskega razreda in se po njenih besedah strinjali, da ohranijo 50-odstotni dohodninski razred. Vendar se razbremenitev, ki je bila predvidena zanj v znesku dobre štiri milijone evrov, namenja za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače, torej za povišanje dohodkovnega razreda med 34- in 39-odstotno dohodninsko stopnjo.
Na strani pridobivanja proračunskih prihodkov predlagajo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa olajšave, predvsem investicijska ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni. Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni. Predlogi so prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki. Gre za prvi korak k davčni razbremenitvi dela, predvsem tistih kadrov, ki so za razvoj Slovenije ključni. To so visoko strokovni kadri, kjer ima Slovenija bistveno višjo obdavčitev kot njej konkurenčne države. S tem kot država zagotovo podpiramo tudi razvoj visokotehnoloških sektorjev z višjo dodano vrednostjo, s tem pa tudi višjo gospodarsko rast in boljše možnosti za višje plače, pokojnine in višje socialne transferje.