Na slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote NOB Piran in Občine Piran v Strunjanu v spomin na tragičen dogodek pred petindevetdesetimi leti, ko so podivjani fašisti iz vlaka streljali na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in ubili dva otroka, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje, je ministrica za obrambo Andreja Katič med drugim dejala: “Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati.”
Ministrica Katič je se je uvodoma zahvalila za povabilo na Primorsko. “Počaščena in vesela sem, da ste me povabili na Primorsko. V Istro, ki je skozi stoletja kljub soočanju z življenjem v različnih državah in režimih ohranila pristno identiteto in večkulturnost. V pokrajino, ki je v obdobju nacističnega in fašističnega nasilja junaško pokazala neuklonljiv značaj svojih prebivalcev ter se zapisala v zgodovinski spomin z združenim bojem slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nacifašizmu.”
Spomin na tragični dogodek, ki se je pred 95 leti zgodil tu v Strunjanu, v ministrici odpira veliko vprašanj in občutij: “Sama prihajam iz Šaleške doline, v kateri so se ljudje izklesali v boju za delavske in socialne pravice. Za svobodo in ohranitev slovenske narodne identitete. Tudi zato prihajam k vam z velikim spoštovanjem. S spoštovanjem do dolgoletnega trpljenja Primork in Primorcev pod fašizmom. S spoštovanjem do neizmernega poguma in popolne predanosti uporu. Uporu, ki je bil upor za slovensko besedo in kulturo. In uporu, ki je moral zaradi nepopisnega okupatorskega nasilja, katerega cilj je bilo uničenje našega naroda, vključevati tudi boj z orožjem. Obenem pa me današnji dogodek nagovarja z močnim sporočilom, da so otroci najbolj nebogljene in tragične žrtve v vrtincu vojnega in nasploh vsakršnega nasilja,” je ob tem poudarila ministrica in spomnila, da je bilo marca leta 1921, v času, ko je bila Julijska krajina že priključena Italiji, za slovenski živelj v Istri izjemno težko obdobje.
“To je bilo obdobje, ko se je fašistično nasilje razvilo v pravo ofenzivo. Fašisti so uničevali prostore delavskih organizacij, slovenske in hrvaške kulturno-prosvetne domove, gospodarske ustanove, sedeže političnih, sindikalnih in socialističnih organizacij, tiskarne in kulturne krožke. V Primorju in Istri je bil fašizem še posebno agresiven. Njegov poglavitni namen sta bila italijanizacija in uničenje vseh drugih narodnih identitet, glavni tarči pa razredno delavsko gibanje in slovensko-hrvaška narodna skupnost, je dejala ministrica.
“To, kar se je tu v Strunjanu zgodilo 19. marca 1921, v času med svetovnima vojnama, pa je gotovo eden najbolj strašljivih primerov tega nasilja. Iz vlaka, ki je po progi Parenzana vozil skozi Strunjan, je skupina podivjanih fašistov streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in mahali potnikom na vlaku. Ubita sta bila Renato Brajko in Domenico Bartole, prvi otroški žrtvi fašističnega nasilja v Slovenski Istri. Streli so zadeli sedem otrok, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje. To je bilo nedoumljivo nizkotno dejanje. Zanj ni odgovarjal nihče,” je dejala ministrica in svoje misli v nadaljevanju navezala na današnji čas.
“Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati. Vsak dan lahko spremljamo usode otrok, ki so prikrajšani za temeljni občutek varnosti. Otrok, ki jih ločijo od njihovih staršev. Strašljiv je podatek, da je kar 2,4 milijona sirskih otrok moralo zapustiti svoje domove ali celo prijeti za orožje. Mogoče se je še nedavno zdelo, da en sam človek ne more veliko narediti proti nasilju, ki je v številnih delih sveta še vedno boleče prisotno. Vendar pa je danes, ob množičnem prihodu beguncev in migrantov k nam in njihovem prehajanju čez naše ozemlje, povsem jasno, da je pred vsemi nami pomembna naloga. Naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost. Ne le z besedami. Ta naloga je, da sprejmemo medse najbolj ranljive in primerno poskrbimo zanje. Za otroke in mladostnike, ki so brez spremstva na težki in tvegani poti v svet, v katerem se jim ne bo treba vsak dan bati za življenje. K temu nas zavezujejo tudi mednarodni pravni red in človekoljubni ter demokratični standardi o zaščiti najranljivejših. K temu nas vodi naša človečnost. K temu nas vodi poznavanje zgodovine našega naroda, ki je tudi zgodovina begunstva in izgnanstva. In zavest, da nestrpnost do tujih otrok ne daje dobrih obetov za ljubezen do svojih,” je poudarila ministrica Katič.
Ministrica se zaveda, da “je dolžnost moje generacije, ki ji je bilo vojno trpljenje prizaneseno, da si prizadeva za zrelo, človekoljubno in etično spopadanje z izzivi, s katerimi se srečujemo. Zavedam se tudi, da moramo še posebno vsi tisti, ki so nam zaupane javne naloge, paziti na to, da je vedno in povsod spoštovano človekovo dostojanstvo. Da se spoštujejo človekove pravice,” je ob tem dejala ter se zahvalila “za skrbno in dostojanstveno ohranjanje spomina na dogodek, ki se je tu zgodil pred 95 leti. Na dogodek, ki se nikoli ne bi smel zgoditi.”
Bizjak na Javorovici: “Nedoumljivo in skrajno pokvarjeno je prijeti za orožje in se boriti proti svojim rojakom, proti svojemu narodu. To ni zgolj hlapčevstvo, to sta izdajstvo in bratomor.”
/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić16. marca 1944 so bili borke in borci 4. bataljona Cankarjeve brigade, ene borbeno najbolj izurjenih enot brigade, obkoljeni v sovražnem ognjenem obroču. Le redkim se je iz njega uspelo rešiti. Od 133 bork in borcev, kolikor jih je bilo tedaj v bataljonu na Javorovici, je padlo 113 partizank in partizanov, osem pa je bilo ranjenih. In ko je bilo boja konec, je sledilo najnizkotnejše dejanje – oskrunitev mrtvih. Slavnostni govorec na spominski slovesnosti v spomin na ta izjemno krut dogodek na Javorovici državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak je med drugim dejal, da ga je zelo pretreslo, kako neizprosen in strahovit je bil boj, v katerem so se znašli borke in borci 4. bataljona Cankarjeve brigade. “Še bolj pa me je pretreslo, da so bili poleg pripadnikov nemških enot glavni nasprotniki in vodje načrtovanega napada in obkolitve domobranci, torej Slovenci, pripadniki našega naroda,” je poudaril Bizjak, ki je med drugimi prisotnimi posebej pozdravil še edino živo legendo takratnih medvojnih dogodkov 94-letno Malči Jakša – Mišo, ki je leta 1944 s še trinajstimi borci po naključju preživela pokol.
Miloš Bizjak, ki prihaja s Primorske, kjer so ljudje veliko pretrpeli pod fašizmom in prispevali pomemben delež k naši borbi za osvoboditev, je spomnil, da je od osvoboditve in zmage nad nacizmom in fašizmom minilo že dobrih 70 let. “Danes se ukvarjamo z novimi izzivi, ki jih je prinesel sedanji čas. Vendar pa se zavedamo, da ste bili borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega boja tisti, ki ste nam priborili svobodo in omogočili prihodnost. Prav zmaga nad okupatorjem in osvoboditev naše domovine namreč pomenita odločilen korak na poti k samostojni in suvereni državi, kar smo dosegli v osamosvojitveni vojni,” je ob tem dejal Bizjak, saj je prepričan, da sta “vsem nam pripadnost in zvestoba svojim bližnjim, domu, domovini ter narodu nekaj najbolj svetega in dragocenega. Zato je sodelovanje s sovražnikom, okupatorjem, ki je imel trden in brezkompromisen načrt uničiti naš narod do korenin, potlačiti našo narodno in kulturno identiteto, skrajno nizkotno in vsega obsojanja vredno dejanje. Nedoumljivo in skrajno pokvarjeno je prijeti za orožje in se boriti proti svojim rojakom, proti svojemu narodu. To ni zgolj hlapčevstvo, to sta izdajstvo in bratomor,” je bil jasen Bizjak.
“Slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj je za nas, predstavnike generacij, rojenih po vojni, vir ponosa in samozavesti. Spomin nanj nas dela močne v zavesti, da smo narod, ki se zna postaviti zase in zna gospodariti s svojo usodo. Slovenski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh je v Slovenski pesmi zapisal: “O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz,” je poudaril Bizjak in izrekel priznanje vsem borkam in borcem. “Vaš boj, spoštovani borke in borci, je bil boj na edini pravi strani. Zato bi vam rad danes tu izrekel iskreno priznanje za to, da ste se v prelomni točki slovenske zgodovine pod vodstvom Osvobodilne fronte postavili na edino pravo stran, v boj proti okupatorju. Zavedamo se veličine odločitve in tveganja, ki ste ga prevzeli nase. Zato vam zagotavljam, da bomo vsi, ki v srcu čutimo hvaležnost do slovenskega partizanskega gibanja, storili vse, kar je mogoče, da se v javnosti ne bo zmanjševal in skrunil pomen vašega junaškega boja.” Ob tem je državni sekretar spomnil, da so tudi zavezniki narodnoosvobodilni boj na jugoslovanskem ozemlju prepoznali kot odpor proti nacizmu in fašizmu ter mu na teheranski konferenci, priznali legitimnost, s čimer se je začela tudi večstranska pomoč Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze.
Državni sekretar Bizjak je v svojem govoru spomnil tudi na aktualno dogajanje v svetu: “Danes, več kot 70 let po koncu druge svetovne vojne, kljub vsem naporom mednarodne skupnosti, da bi naredili konec morijam po svetu, na različnih koncih sveta žal še vedno potekajo krvavi vojni konflikti, ki jim ni videti konca. Soočamo se z nespoštovanjem mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. In kar je najbolj tragično – soočamo se z nasiljem nad civilisti, nad najbolj ranljivimi skupinami, kot so ženske, starejši in otroci. Zato bi rad danes, v luči spoštovanja in hvaležnosti do vas in vašega zgodovinskega boja, odločno pozval k aktivnemu prizadevanju za mir in strpnost ter sočutje do tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Zavedam se, da imamo pri tem vsi, ki zasedamo javne funkcije, največjo odgovornost,” je ob tem dejal ter se zahvalil vsem za skrb, “s katero na Javorovici tradicionalno organizirate spominsko slovesnost v čast padlim borkam in borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade. Prav je, da se vsakič znova spomnimo, kako zahtevno pot je naš narod prehodil do svobode, samostojnosti in suverenosti. In prav je, da s tem seznanjamo tudi naše zanamce. Vrednote, ki so jih živeli in za katere so umirali borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, so vrednote, ki nam tudi danes pomagajo, da se smelo spopadamo z najtežjimi izzivi.”
Tradicionalno spominsko slovesnost na Javorovici organizirajo Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto, Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Šentjernej, Skupnost borcev brigade Ivana Cankarja, Skupnost borcev Gorjanskega bataljona, Gorjanska četa ter Občina Šentjernej.
Ministrica Katič na spominski slovesnosti v Strunjanu: “Pred vsemi nami je pomembna naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote NOB Piran in Občine Piran v Strunjanu v spomin na tragičen dogodek pred petindevetdesetimi leti, ko so podivjani fašisti iz vlaka streljali na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in ubili dva otroka, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje, je ministrica za obrambo Andreja Katič med drugim dejala: “Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati.”
Ministrica Katič je se je uvodoma zahvalila za povabilo na Primorsko. “Počaščena in vesela sem, da ste me povabili na Primorsko. V Istro, ki je skozi stoletja kljub soočanju z življenjem v različnih državah in režimih ohranila pristno identiteto in večkulturnost. V pokrajino, ki je v obdobju nacističnega in fašističnega nasilja junaško pokazala neuklonljiv značaj svojih prebivalcev ter se zapisala v zgodovinski spomin z združenim bojem slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nacifašizmu.”
Spomin na tragični dogodek, ki se je pred 95 leti zgodil tu v Strunjanu, v ministrici odpira veliko vprašanj in občutij: “Sama prihajam iz Šaleške doline, v kateri so se ljudje izklesali v boju za delavske in socialne pravice. Za svobodo in ohranitev slovenske narodne identitete. Tudi zato prihajam k vam z velikim spoštovanjem. S spoštovanjem do dolgoletnega trpljenja Primork in Primorcev pod fašizmom. S spoštovanjem do neizmernega poguma in popolne predanosti uporu. Uporu, ki je bil upor za slovensko besedo in kulturo. In uporu, ki je moral zaradi nepopisnega okupatorskega nasilja, katerega cilj je bilo uničenje našega naroda, vključevati tudi boj z orožjem. Obenem pa me današnji dogodek nagovarja z močnim sporočilom, da so otroci najbolj nebogljene in tragične žrtve v vrtincu vojnega in nasploh vsakršnega nasilja,” je ob tem poudarila ministrica in spomnila, da je bilo marca leta 1921, v času, ko je bila Julijska krajina že priključena Italiji, za slovenski živelj v Istri izjemno težko obdobje.
“To je bilo obdobje, ko se je fašistično nasilje razvilo v pravo ofenzivo. Fašisti so uničevali prostore delavskih organizacij, slovenske in hrvaške kulturno-prosvetne domove, gospodarske ustanove, sedeže političnih, sindikalnih in socialističnih organizacij, tiskarne in kulturne krožke. V Primorju in Istri je bil fašizem še posebno agresiven. Njegov poglavitni namen sta bila italijanizacija in uničenje vseh drugih narodnih identitet, glavni tarči pa razredno delavsko gibanje in slovensko-hrvaška narodna skupnost, je dejala ministrica.
“To, kar se je tu v Strunjanu zgodilo 19. marca 1921, v času med svetovnima vojnama, pa je gotovo eden najbolj strašljivih primerov tega nasilja. Iz vlaka, ki je po progi Parenzana vozil skozi Strunjan, je skupina podivjanih fašistov streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in mahali potnikom na vlaku. Ubita sta bila Renato Brajko in Domenico Bartole, prvi otroški žrtvi fašističnega nasilja v Slovenski Istri. Streli so zadeli sedem otrok, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje. To je bilo nedoumljivo nizkotno dejanje. Zanj ni odgovarjal nihče,” je dejala ministrica in svoje misli v nadaljevanju navezala na današnji čas.
“Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati. Vsak dan lahko spremljamo usode otrok, ki so prikrajšani za temeljni občutek varnosti. Otrok, ki jih ločijo od njihovih staršev. Strašljiv je podatek, da je kar 2,4 milijona sirskih otrok moralo zapustiti svoje domove ali celo prijeti za orožje. Mogoče se je še nedavno zdelo, da en sam človek ne more veliko narediti proti nasilju, ki je v številnih delih sveta še vedno boleče prisotno. Vendar pa je danes, ob množičnem prihodu beguncev in migrantov k nam in njihovem prehajanju čez naše ozemlje, povsem jasno, da je pred vsemi nami pomembna naloga. Naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost. Ne le z besedami. Ta naloga je, da sprejmemo medse najbolj ranljive in primerno poskrbimo zanje. Za otroke in mladostnike, ki so brez spremstva na težki in tvegani poti v svet, v katerem se jim ne bo treba vsak dan bati za življenje. K temu nas zavezujejo tudi mednarodni pravni red in človekoljubni ter demokratični standardi o zaščiti najranljivejših. K temu nas vodi naša človečnost. K temu nas vodi poznavanje zgodovine našega naroda, ki je tudi zgodovina begunstva in izgnanstva. In zavest, da nestrpnost do tujih otrok ne daje dobrih obetov za ljubezen do svojih,” je poudarila ministrica Katič.
Ministrica se zaveda, da “je dolžnost moje generacije, ki ji je bilo vojno trpljenje prizaneseno, da si prizadeva za zrelo, človekoljubno in etično spopadanje z izzivi, s katerimi se srečujemo. Zavedam se tudi, da moramo še posebno vsi tisti, ki so nam zaupane javne naloge, paziti na to, da je vedno in povsod spoštovano človekovo dostojanstvo. Da se spoštujejo človekove pravice,” je ob tem dejala ter se zahvalila “za skrbno in dostojanstveno ohranjanje spomina na dogodek, ki se je tu zgodil pred 95 leti. Na dogodek, ki se nikoli ne bi smel zgoditi.”
Podpredsednica S&D Fajon pisala predsedniku EP Schulzu glede neobjektivnih trditev poslanca Zvera
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićNa pobudo Foruma starejših SD je Tanja Fajon, podpredsednica Socialnih demokratov ter poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu, 26. februarja 2016, predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu poslala pismo, v katerem pojasnjuje nekatere navedbe poslanskega kolega iz Slovenije Milana Zvera (SDS/EPP). Ta je namreč v začetku februarja letos, na predsednika Schulza naslovil pisno pobudo, da se v prostorih Evropskega parlamenta postavi spominsko obeležje izvensodno pobitim Slovencem in predstavnikom drugih narodov.
Evropska poslanka Tanja Fajon je v svojem pismu predsedniku Martinu Schulzu pojasnila, da je situacija precej bolj kompleksna, kot jo pojasnjuje poslanec Milan Zver. “Trditve poslanca Zvera niso objektivne,” je v pismu predsedniku Schulzu EP zapisala evropska poslanka S&D Fajon.
Velika večina umrlih, na katere se nanaša Zverovo pismo, so bili namreč pripadniki različnih okupatorskih vojsk, ki se po kapitulaciji Hitlerjeve armade niso predali zaveznikom in jugoslovanski partizanski vojski, temveč so se borili naprej s ciljem, da se prebijejo, pogosto skupaj s civilisti, ki so jih spremljali, na avstrijsko Koroško, da bi se tam predali zaveznikom in ponovno organizirali in oborožili za povratek v Slovenijo. Med njimi so bili poleg pripadnikov nemških vojsk in njihovih zaveznikov tudi pripadniki kvizlinških vojsk jugoslovanskih narodov, domobranci, četniki, ustaši in drugi, ki so se borili skupaj z okupatorji proti osvobodilni partizanski vojski v času okupacije Jugoslavije v 2. svetovni vojni. Vsem tem Slovenija še ni zagotovila ustreznih spominskih obeležij.
Toda to niso domobranci, ki so se po kapitulaciji Hitlerjeve vojske, po nasvetu njihovih starešin in zavezniških vojsk vračali v Slovenijo. Za pietetno obravnavo le-teh, od katerih so bili mnogi res izvensodno pobiti, je slovenski DZ sprejel poseben zakon, ki jim zagotavlja pietetni pokop in spominska obeležja. Zakon predvideva tudi spominsko obeležje vsem padlim, katerega maketa je že postavljena na Kongresnem trgu v Ljubljani, v neposredni bližini Državnega zbora Republike Slovenije.
Evropska poslanka Tanja Fajon je predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza obvestila še, da o vseh teh vprašanjih v strokovni in politični javnosti v Republiki Sloveniji še vedno teče utemeljena razprava, ki pa je pogosto neobjektivna in politično zlonamerna. Poudarila je tudi, da Evropski parlament ni prostor, kjer bi razčiščevali notranjo politiko, poleg tega pa enostranski pristopi, kakršnega je s pismom ubral poslanec Milan Zver, ne vodijo k objektivni resnici, marveč k novim političnim delitvam. Ne v Sloveniji ne v Evropi v tem trenutku ne potrebujemo več »simboličnih sporočil«, kakor je zapisal poslanec Zver. “Potrebujemo konkretne korake, ki nas bodo združevali ne glede na naše ideološke razlike,” je še zapisala Tanja Fajon.
Pismo evropske poslanke Tanje Fajon predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu:
SD o sumu kršitve temeljnih pravic predstavnikov delavcev s strani vodstva družbe Alpina obvestili inšpektorat za delo
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićNa povabilo vodstva Občine Žiri je v sredo, 16. marca 2016, potekalo delovno srečanje predsednika SD in ministra mag. Dejana Židana, vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana, predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška ter glavnega tajnika SD Dejana Levaniča z županom mag. Janezom Žakljem ter sodelavci in predstavniki sindikatov na temo reševanja podjetja Alpina. Na srečanju sta predsednik SD Dejan Židan in župan Občine Žiri Janez Žakelj poudarila, da je potrebno pri prestrukturiranju podjetja Alpina nujno ohraniti razvoj in delovna mesta v Sloveniji.
Židan je ob tem izpostavil pomen reindustrializacije in pomen dobrih kakovostnih proizvodov, ki jih znajo proizvajati in tržiti slovenska podjetja. Dodal je, da je Alpina za nas pomembno podjetje, a ima žal slabo vodstvo, samo kadrovska rešitev pa ne bo rešila zdajšnjih težav. Židan je opozoril, da v stranki SD zagovarjamo stališče, da upravljanje državnega premoženja ne more imeti samo finančnih učinkov, ampak tudi splošne družbene učinke ter poudaril, da žal tudi DUTB zaenkrat še nima za pokazati nobenega dobrega primera ustrezne sanacije podjetja. Zato Židan verjame, da bi lahko bila ravno prava in ustrezna rešitev podjetja Alpina, pozitivna zgodba tudi za delovanje DUTB.
Vodstvo stranke SD je bilo na srečanju seznanjeno tudi z grožnjami, ki so jih bili s strani vodstva podjetja Alpina deležni predstavniki delavcev in sindikatov, kar je predsednik SD Dejan Židan ostro obsodil. Zato smo Socialni demokrati danes, v četrtek, 17. marca, o sumu kršitve temeljnih pravic predstavnikov delavcev s strani vodstva družbe Alpina obvestili pristojni inšpektorat za delo.
Vodstvo SD je na sestanku posebej poudarilo, da je podjetje Alpina gospodarska družba, ki imam vrhunske proizvode, vendar je bil na žalost v preteklosti izvršen prevzem podjetja na način, ki je Alpino prezadolžil. Istočasno je vodstvo SD izpostavilo, da DUTB v primeru Alpine svoje vloge ne opravlja primerno in izpostavilo najetje drage tuje svetovalne družbe, ki je pripravila program, ki ogroža delovna mesta v Sloveniji in nadaljni razvoj družbe, kar je za vodstvo SD nesprejemljivo. Na koncu sestanka je predsednik SD Židan izpostavil, da je prepričan v boljšo prihodnost Alpine, a da morajo ukrepi slediti nameri ohranitve proizvodnje v Sloveniji in razvoju produktov, po katerih so prepoznavni.
Spodaj si lahko preberete dopis glavnega tajnika SD na Inšpektorat za delo in odgovor glavne inšpektorice za delo nanj:
Dopis SD na inšpektorat za delo
Odgovor inšpektorice za delo
Stališče Socialnih demokratov do begunske in migrantske krize
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićDopolnjeno stališče Socialnih demokratov glede begunske in migrantske krize, ki ga je pripravil Svet SD za zunanjo politiko pod vodstvom evropske poslanke in podpredsednice SD Tanje Fajon.
Socialni demokrati smo v prvi vrsti zagovorniki solidarnosti in humanitarnosti, kot tudi večkulturnosti, večjezičnosti in kulture dialoga. Prepričani smo, da odgovor na begunsko in migrantsko krizo nikakor ni manj, temveč več Evrope, ne manj, temveč zgolj več schengna. Ne smemo dovoliti, da nas novonastala situacija prestraši, da podre naše dolgo grajene temelje odprte – fizično, kot tudi v glavah – evropske družbe. Schengen ne pomeni le, da ni meja med državami, Schengen je tudi simbol Evrope in evropskega povezovanja. Državljanom zagotavlja svobodo gibanja, državam in podjetjem tesnejše gospodarsko sodelovanje. Socialni demokrati bomo storili vse, da ohranimo schengen, kot ga poznamo. V tej luči se zavzemamo tudi za povečanje naporov, da se pomaga Grčiji, državi, ki jo obsežni migrantski tokovi najbolj prizadenejo. Prizadevali si bomo za več Evrope miru in socialne blaginje, temeljev socialnodemokratske države, hkrati pa, da kakovost življenja v Evropi ostane nespremenjena.
Začnimo se dejansko obnašati, kot da gre za evropski problem! Da, dejstvo je, da obsežne migrantske tokove lahko obvladamo le skupaj, na evropski ravni, z evropsko rešitvijo, ampak Evropa in EU smo tudi mi, Slovenci. Socialni demokrati se zavzemamo za oblikovanje migracijske politike EU, za uvedbo jasnih pravil glede ločevanja beguncev in drugih migrantov, kot tudi za EU dogovor glede ustrezne obravnave enih in drugih. Beguncem, ki jim vojne in pregon ogrožajo življenja, moramo pomagati. Postaviti moramo skupna pravila, ki bodo določala, kdo je upravičen do azila v državah EU. Socialni demokrati ne pristajamo na zaostrovanje azilne zakonodaje, ki bi migrante obravnavala kot drugorazredne prebivalce.
Poudarjamo, da je treba poiskati rešitev za vzroke begunske krize, ne pa zgolj obravnavati posledice krize, ki se skozi izjemno povečan begunski val manifestira na vratih Evrope. Reševanja krize se je treba – v prvi vrsti – lotiti v njenem izvoru, zato Socialni demokrati podpiramo mirovna pogajanja za Sirijo, ki vključujejo širok spekter najpomembnejših akterjev v mednarodni skupnosti in potekajo pod okriljem Združenih narodov. Hkrati se zavzemamo tudi za okrepitev Skupne zunanje in varnostne politike EU ter povečano aktivnost visoke zunanjepolitične predstavnice EU. Čim prej je treba končati vojno, medtem pa že razmišljati o obnovi, predvsem pa o gospodarskem razvoju držav sredozemskega bazena, ki bo ljudi rešil revščine. Najpomembnejši mednarodni akterji se morajo dogovoriti za načrt razvoja, podobno kot je po drugi svetovni vojni to bil Marshallov načrt.
Socialni demokrati opozarjamo, da so migracije zgodovinski pojav, ki ga ni možno ustaviti. Ob nujnosti vzpostavitve skupne EU migracijske politike in boju proti nezakonitemu priseljevanju pozivamo k oblikovanju kakovostnih in celostnih politik integracije v Sloveniji, ki se bodo oblikovale in izvajale s pomočjo koordinacije vseh pristojnih ministrstev: od notranjega in zunanjega preko socialnega, gospodarskega in ministrstva za izobraževanje.
Tehnične ovire na slovenski meji s Hrvaško so začasen ukrep. Socialni demokrati smo trdno prepričani, da prihodnost EU ni v ograjah in zidovih, temveč v odprtem in strpnem skupnem evropskem prostoru. Socialni demokrati upamo, da bodo evropski ukrepi začeli delovati, da bodo ustavili pritisk na zunanje meje Evropske unije, zagotovili varnost ter vladi tako omogočili čimprejšnjo odločitev o umiku tehničnih ovir na meji s sosednjo državo.
Vsak izmed nas, državljanov in državljank Republike Slovenije, je dolžan upirati se radikalni, žaljivi in sovražni retoriki. Če se med seboj razumemo in spoštujemo, slišimo drug drugega in znamo skupaj iskati razumno rešitev, nas migracije in migranti ne bodo prestrašili. Razlike bogatijo, ne pa siromašijo našo družbo, naš vsakdan, našo prihodnost.
Socialni demokrati smo prepričani, da se lahko Slovenci dostojanstveno, solidarno in preudarno spopademo z migrantsko krizo. Ne gre za radikalno leve ali ekstremno desne rešitve, gre za zdravo pamet, za vizijo in za dolgoročno strpno in uspešno družbo. Za solidarnost in ljudi, za vse nas.
Minister Židan v Bruslju: “Predlagani ukrepi EU za stabilizacijo kmetijskih trgov so korak v pravo smer.”
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se v ponedeljek, 14. marca, sestali na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga s strani Slovenije udeležuje minister mag. Dejan Židan. Na zasedanju so ministri največ pozornosti namenili iskanju ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov na ravni EU. Še pred zasedanjem so se srečali ministri skupine V4 + 3 + Avstrija + Francija z namenom izmenjave ter priprave skupnih stališč do predlaganih ukrepov.
Ministri EU so se na zasedanju najprej seznanili s predstavitvijo Komisije in Evropske investicijske banke glede uporabe finančnih instrumentov v kmetijskem sektorju. Osrednji del pozornosti pa so ministri so namenili razmeram na kmetijskih trgih ter sprejetju dodatnih ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov na ravni EU. Nizozemsko predsedstvo je oblikovalo sklepe, ki določajo nabor ukrepov, ki naj bi prispevali k stabilizaciji razmer na kmetijskih trgih. Sicer pa so ministri obravnavali tudi sklepe Sveta v zvezi s posebnima poročiloma Evropskega računskega sodišča glede upravljanje sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju ter podporo EU državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta FLEGT. Seznanili so se tudi s stanjem o Afriški prašičji kugi, hibridnem sistemu označevanja hranilne vrednosti živil ter imeli razpravo glede možnih poenostavitev revizijskih postopkov.
Ministri EU so se seznanili z informacijo Komisije in Evropske investicijske banke (EIB) glede dodatnih možnosti uporabe finančnih instrumentov v kmetijskem in živilskem sektorju. Za Slovenijo uporaba finančnih instrumentov na področju kmetijstva in razvoja podeželja predstavlja dodatna priložnost, da se zagotovi finančna sredstva za zagon investicij, tudi s sredstvi EIB. Poleg tega Slovenija ocenjuje, da bi lahko EIB igrala tudi pomembnejšo vlogo pri stabilizaciji trenutne krize na kmetijskih trgih, z razvojem posebnih ukrepov za pomoč kmetijam v težavah ter pri razvoju novega instrumenta izvoznih kreditov Na ravni EU. Sicer Slovenija finančne instrumente uvaja prvič v programskem obdobju v okviru PRP 2014-2020, in sicer na področjih podpore nekmetijskim dejavnostim, naložb v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov ter dejavnosti predindustrijske predelave lesa.
Osrednja točka zasedanja kmetijskih ministrov je bila razprava o stanju na kmetijskih trgih in sprejetje ukrepov, ki so potrebni za stabilizacijo razmer. Po zaključeni razpravi je predsedstvo v Sklepih povzelo ukrepe, ki so dobili zadostno podporo s strani držav članic, za katere je ocenilo, da je možno, da se izvedejo čim prej in nimajo novih finančnih posledic. Ti ukrepi vključujejo nadaljevanje intervencijskega odkupa za mleko v prahu ter maslo, sheme zasebnega skladiščenja za sire ter ponovno uvedbo sheme za zasebno skladiščenje prašičjega mesa. Poleg tega bo Komisija pripravila pravila na podlagi določb 222. člena Enotne skupne tržne ureditve, na podlagi katerih bodo lahko organizacije proizvajalcev, združenja, medpanožne organizacije ter zadruge sprejele ukrepe za prostovoljno znižanje proizvodnje.
Evropski komisar Phil Hogan se je že pred sprejetjem odzval na predloge držav članice, kjer je poudaril, da bo pripravljen nabor ukrepov, ki bi se lahko izvajali zelo hitro. Kot je na novinarski konferenci dejal slovenski minister mag. Dejan Židan, je za slovenskega kmeta zelo pomembno, da se bo zaradi povečanja količin za intervencijski odkup pri mleku v prahu in maslu zmanjšal pritisk na trge. Prav tako že nastaja pravna podlaga za prostovoljne sheme zmanjševanje proizvodnje surovega mleka, kar bi pozitivno vplivalo na kmetijske trge. Minister je še izpostavil možnost, da se bo že v letošnjem letu izplačevalo en del ukrepov iz kmetijske politike. Prav tako pa so sprejeli sklep, da se podaljšalo izvajanje sedanjega ukrepa za sadje in zelenjavo, ki bi se sicer končal 30.6.2016.
Na februarskem zasedanju Sveta so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere na nekaterih kmetijskih trgih v zadnjih mesecih še naprej poslabšujejo. Zato so države Komisijo pozvale k ukrepanju in sprejetju dodatnih ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov na ravni EU. Evropska komisija je prejela nabor preko 100 ukrepov. Tudi Slovenija je konec februarja posredovala seznam predlogov ukrepov, ki obsegajo ukrepe v sektorju mleka, prašičjega mesa ter sadja in zelenjave.
Ministri EU so brez posebne razprave potrdili sklepe Sveta v zvezi s posebnima poročiloma Evropskega računskega sodišča o upravljanju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju in o podpori EU državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT). Revizorji Evropskega računskega sodišča so ugotovili, da je bilo upravljanje sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju na splošno dobro, vendar bi bilo treba v bodoče odpraviti določene pomanjkljivosti. Pri podpori EU državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta FLEGT pa so revizorji preučili uspešnost glavnih vidikov akcijskega načrta, v zvezi s čimer so podali določena priporočila.
Več informacij na povezavi MKGP: http://skrci.me/FmBWM
Minister Židan na dnevih čebelarstva ApiSlovenija 2016 v Celju: “Če bo preživela čebela, bo preživelo tudi človeštvo.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa Celjskem sejmu potekajo 39. dnevi čebelarstva »ApiSlovenija 2016«. Ob robu dogodka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije danes organiziralo okroglo mizo z mednarodno udeležbo na temo »20. maj – Svetovni dan čebel – priložnost za vse«, katere se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan skupaj z visokimi gosti iz Slovenije in tujine. V okviru konference je bil podpisan tudi poseben dokument za podporo slovenski pobudi za svetovni dan čebel.
Na mednarodni okrogli mizi, ki je bila namenjena razpravi o možnostih za nadaljnji razvoj v čebelarstvu in zlasti o priložnostih, ki jih prinaša pobuda za svetovni dan čebel za kmetijstvo, druge gospodarske panoge ter okolje, so poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT Eva Štravs Podlogar ter visoki gostje iz tujine – minister za kmetijstvo in razvoj podeželja iz Črne Gore Petar Ivanović, namestnik ministra na ministrstvu za kmetijstvo iz Češke republike Patrik Mlynář, namestnik ministra na ministrstvu za kmetijstvo iz Madžarske dr. István Nagy ter državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja iz Srbije prof. dr. Zoran Rajić.
Minister Dejan Židan je uvodoma pozdravil vse čebelarje, še posebej tiste, ki so prispeli iz Črne gore ter vse sodelujoče visoke goste. Pobuda za svetovni dan čebel je ena izmed mnogih koristnih pobud Čebelarske zveze Slovenije, ob uveljavljanju te pobude pa nas je do sedaj še posebej podprlo nekaj držav, ki jih je ministrstvo povabilo na današnji dogodek.
Današnja mednarodna udeležba nosi sporočilo o skupnem zavedanju o pomenu čebel ter pomembnosti trajnostega razvoja čebelarstva. Dejstvo je namreč, da so čebele in ostali opraševalci za življenje ljudi zelo pomembni, predvsem z vidika trajnostne kmetijske proizvodnje in zagotavljanja prehranske varnosti v svetu in hranilne varnosti prebivalstva. V Sloveniji koristi čebel in ostalih opraševalcev za kmetijstvo ocenjujemo na cca. 140 mio evrov. “Čebele so zelo koristne za človeka, ko jih opazujemo, jih opazujemo tudi kot indikator stanja v naravi, do katerega ima človek egoistični interes, da preživi. Če bo namreč preživela čebela, bo preživelo človeštvo,” je poudaril minister Židan.
Nadalje je navedel, da je pobudo za svetovni dan čebel na ravni EU že podprla večina ministrov, na lanski Apimondii v Koreji tudi vse svetovne čebelarske zveze, prav tako tudi predsedujoče države regionalnim skupinam znotraj FAO. V teh pogovorih se je izkazalo, da ko gre za podporo čebelam veroizpoved ni pomembna. To pa je v času, ko potrebujemo strpnost na mnogih področjih, še prav pomemben element, je izpostavil minister Židan.
Zakaj že do sedaj nismo imeli svetovnega dne čebel in kaj to pomeni v praksi danes? Sam postopek sprejema takšne deklaracije ni enostaven: Slovenija je v letošnjem letu pričela s formalnim postopkom za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov in sicer v okviru FAO, specializirane agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glede na formalni postopek FAO bo potrebno izvesti 3 korake: pobudo predstaviti septembra letos na Odboru za kmetijstvo, sledi obravnava na Svetu FAO in predstavitev na Konferenci FAO julija 2017. Po pridobitvi podpore s strani FAO bo pobuda predstavljena še istega leta Generalni skupščini ZN. Tako lahko pričakujemo razglasitev svetovnega dneva čebel jeseni 2017 ter prvo obeleženje tega dne leta 2018. Ko bo prišlo do trenutka razglasitve svetovnega dne čebel, pa bodo vsako leto 20. maja svetovni voditelji govorili o svetovnem dnevu čebel.
Minister Židan je ob tem še podaril, da je bil eden prvih, ki je osebno podprl pobudo za svetovni dan čebel, prav generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, ki sicer prihaja iz Brazilije in se globoko zaveda globalnega pomena čebel in ostalih opraševalcev za preprečevanje lakote. Zato bo Da Silva besede podpore tudi podkrepil z dejanjem – 20. maja letos ga bomo gostili v Sloveniji.
Minister mag. Dejan Židan je svoj uvod v okroglo mizo zaključil z besedami, da je pred slovenskim in svetovnim čebelarstvom mnogo izivov. V čebelarstvu nikoli ni bilo lahko in nikoli ne bo. Če pa smo pri dejanjih enotni in povezani, jih lahko počnemo uspešno in dosežemo skupne cilje. Po mednarodni okrogli mizi je minister Židan skupaj z visokimi gosti iz tujine podpisal tudi poseben dokument v podporo svetovnemu dnevu čebel, 20. maju, ki sta ga v preteklih dneh podpisala tudi ministra za kmetijstvo Francije in Avstrije, Stéphane Le Foll in Andrä Rupprechter.
Dnevov čebelarstva »ApiSlovenija 2016« se je kot govornica na odprtju udeležila tudi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki je predstavila nadaljnje aktivnosti vseh deležnikov (MKGP, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega veterinarskega inštituta ter Čebelarske zveze Slovenije) na področju čebelarstva. Nadaljnje aktivnosti se nanašajo na področje zdravstvenega varstva čebel, na usposabljanje ter izobraževanje čebelarjev, promocijo, ozaveščanje potrošnikov ter spremljanje izvajanja programov.
Na sajmu »ApiSlovenija2016« je potekala tudi okrogla miza na temo »Varnost in kakovost čebeljih pridelkov – naša trajna skrb in odgovornost«, na kateri je sodeloval generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi.
Tanja Fajon na mednarodni konferenci SD/PES v Ljubljani: “Strpnosti se lahko vsi naučimo, na tem je potrebno vztrajati.”
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV Ljubljani je v petek, 11. marca, potekala mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala stranka Evropskih socialistov (PES) in stranka Socialnih demokratov (SD) z naslovom “Spodbujanje kulture strpnosti in enakosti v Evropi”. Medse smo povabili člane sestrskih organizacij, domače in tuje akademike ter predstavnike civilne sfere. Konference sta se udeležila tudi predsednik SD Dejan Židan in glavni tajnik SD Dejan Levanič.
Predsednik Židan je med svojim nagovorom zbranim poudaril, da se nikoli ne smemo podrejati tistim, ki želijo s sovražnim govorom in nestrpnostjo do različnih manjšin v naši družbi, doseči prevlado v javnem prostoru. Zato moramo imeti tudi nično toleranco do sovražnega govora in različnih drugih oblik nestrpnosti. “Vsi moramo narediti velik napor, da bo Slovenija ostala strpna in odprta družba ter vsem nam skupna domovina, v kateri znamo živeti v sožitju,” je povedal Židan.
Sočutje in človečnost sta vrednoti, ki ju je migrantska kriza postavila na veliko preizkušnjo. Spodbujanje kulture strpnosti in enakosti v Evropi sta zato bistvena. Zadnje tedne imamo tudi slovenski državljani priložnost pokazati, koliko smo v resnici solidarni in strpni. Pomembno je, da se pogovarjamo z državljani, s civilno družbo in da poskušamo v razpravo vključiti kar najširši krog ljudi. Komunikacija je pri ohranitvi temeljnih evropskih vrednot ključna. Strpnosti, o kateri bomo veliko razpravljali, se da tudi naučiti, če si seveda dovolimo seznaniti se z drugačnimi in drugačnim. Razprave o strpnosti s kar najširšim krogom ljudi različnih pogledov so bistveni element izgradnje prihodnje evropske družbe,” je v svojem nagovoru poudarila Tanja Fajon, predsednica Mreže za demokracijo pri stranki Evropskih socialistov (PES).
Na konferenci so sodelovali tudi Tamas Boros, eden izmed direktorjev madžarskega Inštituta za politične rešitve, Paul Nemitz, direktor za temeljne pravice in državljanstvo Direktorata za pravosodje pri Evropski komisiji, in domači gosti Faila Pašić Bišić, soustanoviteljica društva UP, Neža Kogovšek Šalamun, direktorica Mirovnega Inštituta, Nataša Pirc Musar, predsednica Sveta za odziv na sovražni govor in Nevzet Porić, generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji. Sogovorniki so v pogovoru, ki ga je vodila Nataša Briški, precej časa namenili razpravi o strpnosti, o populizmu in boju proti ekstremizmu ter diskriminaciji.
Minister Židan ob obisku francoskega kolega Le Folla: Slovenija in Francija z usklajenimi predlogi ukrepov zoper krizo v evropskem kmetijstvu
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPred izrednim vrhom kmetijskih ministrov, ki bo v ponedeljek, 14. marca, v Bruslju se je slovenski minister Dejan Židan danes na Brdu pri Kranju srečal s svojim francoskim kolegom Stephanom Le Follom. Kot sta poudarila sogovornika, je Slovenija podprla francoske predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki ga teži zlasti prevelika proizvodnja mleka, Francija pa je sprejela dodatne predloge Slovenije. Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, kjer s tamkajšnjimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.
Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, pri čemer si Francija prizadeva za stabilizacijo proizvodnje in razmer na trgu, saj se bo sicer kriza še poglabljala, je opozoril Le Foll. Kot je pojasnil, proizvodnja mleka eksponentno raste, cene pa so zelo nizke. Zaradi tega se izvaja vrsta intervencijskih ukrepov, mleko se predeluje v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih nekaj mesecih že 54.000 ton. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje.
Kot je pojasnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan, tudi Slovenija, med drugim zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij, beleži izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko bank ter nekatere druge mehanizme. Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Poleg tega so še nekatere druge aktivnosti, ki bi bile potrebne. Kot ključen ukrep Židan vidi subvencioniranje izvoza, torej, da se financira kupce izven EU, da kupijo evropske mlečne proizvode, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje Evropske komisije.
Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi je ta, da od Evropske komisije terja spremembo pri označevanju živil. Tako da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan. “Ukrepov na mizi je veliko. Zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo,” je dejal Židan in dodal, da jih v tem trenutku čaka skupno delo prepričati Evropsko komisijo, da jim stopi nasproti. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.
Socialni demokrati z argumenti predlagamo spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka /by Denis SarkićVodja Poslanske skupine Matjaž Han in predsednik Sveta Socialnih demokratov za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo sta pred današnjo sejo Ustavne komisije izpostavila ključne argumente Socialnih demokratov za spremembo 57. člena Ustave v prid zaščiti javnega šolstva.
“Socialni demokrati smo pripravili pobudo za spremembo Ustave, ker menimo, da je brisanje meja med javnim in zasebnim nesprejemljivo,” je uvodoma poudaril Han. Naša pobuda pravi, da je v prid tej jasni razmejitvi treba javno šolstvo zaščititi pod okriljem najvišjega pravnega akta – Ustavo. Pred današnjo sejo Ustavne komisije pa je Han izrazil pričakovanje, da se odpro vsa strokovna vprašanja, kar se bo po prepričanju Hana izrazilo v dejanju zaščite javnega šolstva. Slednje je po besedah Hana osnova za družbeni razvoj, ob tem pa je še dodal, da ne more biti razumevanja v prid financiranju zasebnega šolstva, ko se na drugi strani ukinjajo javne podružnične šole.
“Ne bi želeli, da bi se zasebna šola financirala iz javnih sredstev takrat, ko obstoječa mreža javnih šol že obstaja,” je bil jasen dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da Socialni demokrati podpiramo pravico staršev za svojega otroka izbrati želeno šolo. “Vendar ima Slovenija zelo dobro zgrajeno mrežo javnih šol, tako, da ne potrebujemo financiranje še ene mreže,” je pojasnil Pikalo. S tem bi po besedah Pikala šlo za trošenje davkoplačevalskega denarja tam, kjer to ni potrebno. Ob tem je Pikalo spomnil na posledice, ki jih je tovrsten dvojni sistem pustil na slovenskem zdravstvu, kar po njegovem ne smemo dopustiti tudi v javnem šolstvu, ki je še posebej občutljivo.
“Odkar je bilo v Sloveniji uvedeno osnovno šolstvo, je to obvezno, to pa je ključno za razvoj naroda, zato ne moremo pristati, da bi zaradi zasebnih šol začela razpadati mreža javnega šolstva,” je bil jasen Pikalo na vprašanje, zakaj se SD tako vneto zavzema za dopolnitev 57. člena Ustave. Prav tako je Pikalo opomnil na različnost kriterijev javnega in zasebnega šolstva. “Zasebne šole izberejo kogar želijo, tudi kurikuluma v javnih in zasebnih šolah sta različna,” je pojasnil Pikalo. Da javne šole izobrazijo celotno populacijo, pa je po mnenju Pikala prednost, ki je zasebne šole ne morejo uresničevati. “Zasebna mreža šol nikoli ne more biti tako gosta in razširjena, da bi to dajala,” je zaključil predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport.