V Sloveniji bodo v petek, 20. novembra, pripravili že peti tradicionalni slovenski zajtrk in četrti dan slovenske hrane, s katerim želijo pristojne institucije ljudi spodbuditi k zdravemu prehranjevanju in uživanju lokalne hrane. “Veseli nas, da tradicionalni slovenski zajtrk prerašča v nekakšno gibanje in da se po Sloveniji zgleduje vse več evropskih držav,” je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister Židan, ni pomembno le to, koliko otrok se zjutraj sreča z zajtrkom, ali se prehranjujejo zdravo, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. “A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo,” je dejal minister iz vrst SD. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je DZ v sredo po vetu v državnem svetu znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. “To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, ta delež pa želijo zvišati na 70 do 75 odstotkov,” je povedal Židan.
Prehranjevalne navade Slovencev se izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben za osveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov. Na vsakodnevne jedilnike bi morali pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice in sadje ter zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah vključuje tudi meso. Organizirana šolska prehrana je eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora. Slovenija je tudi ena od redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja kot šolski resor. Ni veliko držav, ki temu namenja sredstva in tovrstne spodbude, zato je to kakovost treba negovati. Šole bi pristojni radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora hrana zagotavljati. Zato so na šolskem ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in standarde v luči zdravja in sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo.
Projekt s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo tudi številna slovenska podjetja. Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. “Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je projekt lani financiralo s 111.538 evri, približno enak znesek pričakujejo tudi letos,” je še navedel minister Židan. Projekt o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nato prerasel v dan slovenske hrane, je nastal na pobudo ČZS. Še en pomemben projekt, pod katerega so se sopodpisali čebelarji, pa je projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. “Realno lahko pričakujemo, da bo Generalna skupščina ZN o tem odločala jeseni 2017,” je napovedal Židan.
ČZS bo skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes popoldne organizirala tudi slovensko kosilo, pred kmetijskim ministrstvom pa je že dopoldne simbolno zagnala promocijsko kampanjo, v okviru katere bodo do marca s prepoznavnim vozilom, ki ga krasijo čebelarski motivi, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in širili informacije o pobudi za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je Židanu ob tem podelil posebno zahvalo za zelo dobro delo na projektu svetovnega dneva čebel. “Do danes smo 110-odstotno uspešni,” je dejal in priznal, da je ponavadi zelo neučakan, v tem primeru pa je še sam presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov in nabiranjem podpore. Presenečen je tudi nad pozitivnim odzivom gospodarstva. Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen osveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Napovedal je tudi, da so na nedavnem obisku na Kitajskem tamkajšnjim predstavnikom predali prošnjo za izvoz medu in medenih izdelkov, ki jo obravnavajo “prioritetno”. “Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga,” je optimističen minister Židan.
Minister Židan: Dan slovenske hrane v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićV Sloveniji bodo v petek, 20. novembra, pripravili že peti tradicionalni slovenski zajtrk in četrti dan slovenske hrane, s katerim želijo pristojne institucije ljudi spodbuditi k zdravemu prehranjevanju in uživanju lokalne hrane. “Veseli nas, da tradicionalni slovenski zajtrk prerašča v nekakšno gibanje in da se po Sloveniji zgleduje vse več evropskih držav,” je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister Židan, ni pomembno le to, koliko otrok se zjutraj sreča z zajtrkom, ali se prehranjujejo zdravo, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. “A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo,” je dejal minister iz vrst SD. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je DZ v sredo po vetu v državnem svetu znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. “To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, ta delež pa želijo zvišati na 70 do 75 odstotkov,” je povedal Židan.
Prehranjevalne navade Slovencev se izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben za osveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov. Na vsakodnevne jedilnike bi morali pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice in sadje ter zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah vključuje tudi meso. Organizirana šolska prehrana je eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora. Slovenija je tudi ena od redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja kot šolski resor. Ni veliko držav, ki temu namenja sredstva in tovrstne spodbude, zato je to kakovost treba negovati. Šole bi pristojni radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora hrana zagotavljati. Zato so na šolskem ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in standarde v luči zdravja in sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo.
Projekt s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo tudi številna slovenska podjetja. Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. “Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je projekt lani financiralo s 111.538 evri, približno enak znesek pričakujejo tudi letos,” je še navedel minister Židan. Projekt o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nato prerasel v dan slovenske hrane, je nastal na pobudo ČZS. Še en pomemben projekt, pod katerega so se sopodpisali čebelarji, pa je projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. “Realno lahko pričakujemo, da bo Generalna skupščina ZN o tem odločala jeseni 2017,” je napovedal Židan.
ČZS bo skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes popoldne organizirala tudi slovensko kosilo, pred kmetijskim ministrstvom pa je že dopoldne simbolno zagnala promocijsko kampanjo, v okviru katere bodo do marca s prepoznavnim vozilom, ki ga krasijo čebelarski motivi, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in širili informacije o pobudi za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je Židanu ob tem podelil posebno zahvalo za zelo dobro delo na projektu svetovnega dneva čebel. “Do danes smo 110-odstotno uspešni,” je dejal in priznal, da je ponavadi zelo neučakan, v tem primeru pa je še sam presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov in nabiranjem podpore. Presenečen je tudi nad pozitivnim odzivom gospodarstva. Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen osveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Napovedal je tudi, da so na nedavnem obisku na Kitajskem tamkajšnjim predstavnikom predali prošnjo za izvoz medu in medenih izdelkov, ki jo obravnavajo “prioritetno”. “Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga,” je optimističen minister Židan.
Voditelja slovenskih in makedonskih Socialnih demokratov, Dejan Židan in Zoran Zaev, za skupno evropsko prihodnost miru in sodelovanja
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik slovenskih Socialnih demokratov (SD) Dejan Židan je danes, 18. novembra, sprejel predsednika Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva, ki se mudi na delovnem obisku v Sloveniji. Predsednika Židan in Zaev sta med srečanjem spregovorila o trenutni politični situaciji v obeh državah, največ časa pa sta namenila begunski in migrantski krizi ter se strinjala, da je velika potreba po sodelovanju med državami na t.i. balkanski poti, saj se tako Slovenija kot Makedonija neposredno vsakodnevno soočata z velikim številom migrantov.
Predsednik Židan je makedonskega kolega Zaeva seznanil z ukrepi, ki jih izvaja Slovenija ter hkrati poudaril, da si želi dobrega sodelovanja z vsemi državami tako v EU kot v sosednji regiji Zahodnega Balkana v korist mirnega reševanja migrantske krize.
Predsednika SD in SDSM, Dejan Židan in Zoran Zaev, sta v skupni izjavi ostro obsodila teroristične napade v Parizu ter izrazila solidarnost z družinami žrtev in ljudmi v Franciji. Predsednika sestrskih strank v okviru Stranke evropskih Socialistov (PES) sta izrazila vzajemno soglasje, da je treba dosledno spoštovati načela človečnosti, človekovih pravic, miru, strpnosti, solidarnosti in ob tem tudi nastopiti proti širjenju sovražnega govora v evropskih državah, še posebej v času, ki ga živimo.
Predsednik Židan je predsednika Zaeva seznanil tudi s projekti Socialnih demokratov, ki jih pripravlja, ter ob tem še posebej izpostavil pripravo Ekonomskega programa SD za razbremenitev srednjega razreda in spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju. Predsednik Zaev pa je kolega Židana seznanil z aktivnostmi makedonskih Socialdemokratov, ki bodo prav tako letos na kongresu stranke SDSM pripravili volilni program za naslednje parlamentarne volitve, ki bodo izvedene prihodnje leto v aprilu. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da si obe sestrski stranki izmenjata nekatere dobre ideje in izkušnje o programskih usmeritvah socialnih demokracij v obeh državah.
Predsednik SDSM Zoran Zaev je predsednika SD Dejana Židana ob koncu pogovora povabil tudi na obisk v Makedonijo, saj imata obe državi ob tradicionalno dobrih političnih odnosih, še veliko možnosti za še bolj okrepljeno sodelovanje tako na gospodarskih kot tudi na vseh drugih področjih.
Ministrica Katič glede aktivacije člena 42.7 Lizbonske pogodbe: Slovenija bo morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in v skladu z našimi možnostmi
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič se je v Bruslju udeležila zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju. Pred začetkom srečanja se je v okviru srečanj Stranke evropskih Socialistov (PES) sestala tudi z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, avstrijskim obrambnim ministrom Geraldom Klugom, švedskim obrambnim ministrom Petrom Hultqvistom in podpredsednikom poslanske skupine S&D v Evropskem parlamentu Knutom Fleckensteinom ter namestnikom generalnega sekretarja PES Giacomom Filibeckom. V nadaljevanju je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU predvsem izpostavila pomen solidarnosti in medsedbojne pomoči.
Ministri za obrambo EU so izrekli iskreno sožalje Franciji ob nedavnih terorističnih napadih v Parizu. Kot so dejali, so petkovi grozoviti teroristični napadi pretresli tako Francijo kot celotno mednarodno skupnost. Obenem so se seznanili s prošnjo Francije po aktivaciji člena 42.7 Lizbonske pogodbe, ki določa, da morajo ob oboroženem napadu na ozemlje države članice druge članice tej državi skladno z 51. členom Ustanovne listine OZN, ki govori o individualni in kolektivni samoobrambi, zagotoviti pomoč in podporo.
Gre za precedenčen primer, kakršnega še ni bilo, zato bo Evropska unija pripravila ocene posledic. Francija je izpostavila pomen politične solidarnosti na evropski ravni, o morebitnih konkretnih oblikah sodelovanja pa se želi z državami članicami dogovarjati na dvostranski ravni. Ministrica Katič je izrazila solidarnost in sočutje s Francijo, saj se tudi sami ob tem, ko je v Slovenijo vstopilo že več kot 210 tisoč beguncev in migrantov, zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot je dejala, bo Slovenija morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in skladno z našimi zmožnostmi.
Ministri so govorili tudi o operacijah in misijah Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pri čemer so se osredotočili predvsem na prihodnji razvoj operacije EUNAVFOR MED/Sophia in možnosti za začetek načrtovanja misije za usposabljanje v Srednjeafriški republiki (EUMAM RCA).
Ministrica Katič je potek operacije EUNAVFOR MED/Sophia, v kateri sodeluje Slovenska vojska z 49 pripadniki in večnamensko ladjo Triglav 11, ocenila pozitivno in pri tem izpostavila pomen dialoga poveljnika z mednarodnimi organizacijami in akterji v regiji. V zadnjih dvajsetih dneh je naša vojaška ladja rešila 310 prebežnikov. Povedala je, da Slovenija podpira ukrepe za celovito reševanje migracijske problematike in nevtralizacijo omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, hkrati pa poudarila, da kljub uspešnosti operacije splošno stanje, povezano z migracijami, kaže, da je treba vzroke odpraviti v državah izvora. Predstavila je razmere, ki jih povzročata prihod in oskrba migrantov v Sloveniji, se zahvalila ministricam in ministrom držav, ki pomagajo Sloveniji, obenem pa pozvala k skupni evropski rešitvi.
Kot je dejala, EU teh vprašanj na evropski ravni ni zmogla obravnavati, zato so bile države članice prisiljene sprejeti enostranske ukrepe. Tako je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, česar si nismo želeli. Zato je ministre ponovno pozvala k hitri skupni rešitvi na ravni EU. Avstrijski obrambni minister Gerald Klug je v razpravi predstavil politični okvir celovitega kriznega delovanja EU ob migracijski krizi, in sicer z uporabo različnih orodij in instrumentov Skupne varnostne in obrambne politike, ki vključuje usposabljanja, ter gradnjo zmogljivosti, boljšo vključenost znotraj regije, krepitev regionalnih partnerstev, vzpostavitev migracijske misije SVOP in drugo.
Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve so se ministri za obrambo EU osredotočili na Akcijski načrt za področje obrambe za leto 2016 ter v tem smislu na nove pobude na področju obrambe ter gradnjo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD). Nove pobude na področju obrambe v okviru akcijskega načrta je predstavila visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogerini, komisarka Elżbieta Bieńkowska pa je predstavila razmišljanje Evropske komisije o novi pobudi za obrambo. Tema zasedanja je bila tudi obravnava gradnje zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD).
Ministrica Andreja Katič je v okviru razprave dejala, da Slovenija podpira načrt implementacije za izgradnjo obrambnih zmogljivosti v podporo varnosti in obrambi v partnerskih državah, saj ta pomembno prispeva k mednarodnim stabilizacijskim in razvojnim prizadevanjem ter preprečevanju konfliktov. To je po njeni oceni še posebno pomembno z vidika zadnjih nestabilnosti na afriškem kontinentu, od katerega sta vse bolj odvisni tudi stabilnost in varnost EU. Slovenija zagovarja tudi pomembno vlogo lokalnega lastništva oziroma regionalnih akterjev. Ob robu zasedanja so se ministri sestali tudi v formatu Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA).
Fajon: Italijanski poslanci v Evropskem parlamentu podpirajo čezmejno zaščito Terana
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, podpredsednica Socialistov in demokratov, sta se v Evropskem parlamentu v Bruslju sestali z italijanskim poslancem Paolom de Castrom, nekdanjim predsednikom in zdajšnjim članom odbora za kmetijstvo v EP, sicer koordinatorjem za kmetijstvo pri Socialistih in Demokratih ter evropsko poslanko S&D Isabello de Monte iz Furlanije-Julijske krajine.
Italijanska poslanca de Castro in de Montejeva sta izrazila zadovoljstvo nad dogovorom ministrov za kmetijstvo Slovenije in Italije mag. Dejana Židana in Maurizia Martine in v celoti podprla skupna prizadevanja za čezmejno zaščito Terana na celotni planoti Kras. Obe ministrstvi bosta namreč oblikovali skupno delovno skupino za pripravo dokumentacije za skupno čezmejno zaščito.
Evropski poslanec Paolo de Castro je zagotovil polno podporo Italije Sloveniji in se strinjal, da je vino s tem imenom možno pridelovati le na Krasu. Potrdil je, da je to še en primeri zelo uspešnega čezmejnega sodelovanja med državama.
Minister Židan s podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom v Bruslju tudi o zaščiti terana
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU, ki se ga s strani Slovenije udeležuje minister mag. Dejan Židan. Na zasedanju Sveta EU so se ministri seznanili s trenutnim stanjem v kmetijstvu in opravili razpravo o poenostavitvi skupne kmetijske politike, vprašanjih v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi ter o tržnih razmerah in ukrepih za podporo trgom. Predsedstvo je podalo tudi informacijo o napredku pri obravnavi pri zakonodajnem aktu, ki združuje obstoječi šolski shemi.
Ob robu zasedanja se je minister Židan srečal s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, pristojnim za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah. Na srečanju sta med drugim govorila o migracijah, arbitražnem sporazumu in boljši zakonodaji. Pri slednjem je minister predstavil potek aktivnosti Slovenije z Evropsko komisijo glede spoštovanje veljavne zaščite označbe porekla za vino Teran, ki je od vstopa Slovenije v EU v letu 2004 tudi del pravnega reda EU. Podpredsednik Komisije je namreč pristojen tudi za varovanje pravnega reda EU in transparentnost postopkov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v Bruslju sestal tudi z italijanskim kmetijskim ministrom Maurizijem Martino. V pogovoru sta ministra ugotovila, da so odnosi med državama odlični. Prav tako so zelo dobri odnosi tudi na področju kmetijstva, ki se izražajo v številnih uspešnih čezmejnih projektih, zavzela pa sta se tudi za skupni pristop pri čezmejni zaščiti vina teran na planoti Kras. Slovenski in italijanski minister, Židan in Martina, se strinjata, da se ime Teran lahko uporablja izključno za vino s Kraške planote.
Eden od pomembnih elementov tega sodelovanja je tudi promocija geografskega območja Kraške planote, tamkajšnje proizvodnje terana in izključna uporaba imena teran na Kraški planoti. Ministra sta se v pogovoru strinjala, da bi za zagotovitev učinkovite čezmejne zaščite morali proizvajalci na obeh straneh meje izpolnjevati enake pogoje proizvodnje, vključno z uporabo trte Refošk (Refosco). Z namenom priprave dosjeja bo ustanovljena delovna skupina s predstavniki ministrstev, regij in proizvajalcev obeh držav. Prvi sestanek te skupine je načrtovan za 11. decembra letos.
Na srečanju s poslancem Evropskega parlamenta, predsedujočim Odboru EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Czesławom Adamom Siekierskim je kmetijski minister Dejan Židan predstavil, kako Slovenija izvaja reformirano Skupno kmetijsko politiko 2014 – 2020. Pozornost sta namenila shemi šolskega mleka, kjer sta se strinjala s povečanjem finančne ovojnice na 100 milijonov EUR. Minister Židan se je Siekierskemu na koncu zahvalil za vso podporo pri aktivnostih Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih ter ga povabil v Slovenijo in vabilo tudi sprejel.
Obrambna ministrica Katič: Slovenija bo iz sklada za begunce in migrante prejela poldrugi milijon evrov nepovratnih sredstev
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica Andreja Katič se je ob podpisu pogodbe s skrbnikom novega sklada za begunce in migrante pri Razvojni banki Sveta Evrope Stephanom Sellenom zahvalila za hiter odziv na prošnjo Slovenije, ki se sooča z velikim prihodom beguncev in migrantov. Kot je povedala ministrica Katič bodo nepovratna sredstva v višini 1,5 milijona evrov iz posebnega sklada za begunce in migrante kot pomoč državam članicam CEB porabljena za nakup 100 bivalnih zabojnikov, 10 sanitarnih zabojnikov, 10 kombiniranih vozi ter tovornega vozila za prevoz in namestitev bivalnih ter sanitarnih zabojnikov.
Razvojna banka Sveta Evrope je namreč zaradi povečanja migrantskih tokov ustanovila poseben sklad za begunce in migrante (Migrant and Refugee Fund), namenjen za pomoč državam članicam CEB, ki so najbolj obremenjene s trenutno migrantsko krizo. Namenjen je financiranju delovanja, izgradnje in obnove centrov za sprejem in nastanitev beguncev oziroma migrantov ter drugim investicijskim in tekočim stroškom pri oskrbi beguncev in migrantov. Slovenija je 29. oktobra 2015 zaprosila za odobritev pomoči iz tega sklada, odobrenih ji je bilo 1,5 milijona evrov.
Razvojna banka Sveta Evrope je bila ustanovljena leta 1956 kot Sklad za socialni razvoj v okviru Sveta Evrope, katerega temeljni namen je bil zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, namenjenih številnim beguncem, ki so v povojni Evropi ostali brez dela. Pozneje se je seznam prednostnih nalog širil tudi na druga socialna področja, kot so odprava posledic naravnih nesreč, gradnja socialnih stanovanj, financiranje programov v šolstvu in zdravstvu ter programov za varovanje okolja, varstvo kulturne dediščine, itd. Razvojna banka Sveta Evrope ima danes 41 članic. Slovenija je postala njena članica leta 1994.
Židan: “Ministrstvo podpira nove kulture v kmetijstvu in gozdarstvu, ki zagotavljajo delovna mesta.”
/in Lokalno, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil posveta z naslovom “Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti”, ki so ga organizirali Eko civilna iniciativa Slovenije (EKOCI), Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Razvojna agencija Savinja ob podpori vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Na posvetu so sodelujoči razpravljali, kako na podlagi obstoječih resursov, naravnih materialov kot so konoplja, lan, volna, les, inovativnih znanj in že poznanih dobrih praks, ustvarjati delovna mesta na področju kmetijstva, gospodarstva ter ostalih panog.
Minister Židan je med pogovorom poudaril, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja nove kulture v kmetijstvu. “Konoplja, lan in ostale rastline, so tiste kulture, ki bodo ljudem dale delo in so okolju prijazne,” je povedal minister iz vrst SD in dodal, da se v novem programskem obdobju lahko (skupaj z lastnim deležem) pričakujejo razpisi v vrednosti več kot pol milijarde evrov. Vendar je po njegovem mnenju pomembno zavedanje, da same subvencije ne bodo prinesle uspeha, če so v ozadju slabi poslovni načrti. Pri tem je poudaril, da sama konoplja ne more rešiti tovarne Polzela, reši pa jo lahko sposobno vodstvo, ki bo znalo delati na inovativen način in bo uporabljalo inovativne vire in ideje, med katerimi je nedvomno tudi konoplja. “Imeti dobre naravne vire in poslovni načrt ni dovolj, potrebno je imeti ljudi, ki znajo zadeve voditi in povezovati,” je še dodal Židan.
Minister je v svojem nagovoru še opozoril, da se v Sloveniji pojavljajo pobude o splošni regulaciji same konoplje. Pri tem je povedal, da je potrebno dekriminalizirati del javnega življenja. “Tisti, ki se hočejo s konopljo zdraviti, jo s tem ne bodo več iskali na črnem trgu, ampak jim bo dostopna na nadzorovan in varen način,” je poudaril Židan. Na koncu je kmetijski minister Židan vse skupaj pozval, da se v luči prihajajočih razpisov dobro organizirajo, saj bodo le ti na voljo v prvi polovici naslednjega leta.
Ministrica Katič: “Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj in bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič je obiskala občino Gornja Radgona, kjer sta si z županom ogledala prehod beguncev in migrantov prek mostu na Muri iz Republike Slovenije v Republiko Avstrijo. Obisk je ministrica Katič nadaljevala v nastanitvenem centru, kjer so ji predstavniki civilne zaščite, vojske, policije, humanitarnih organizacij in prostovoljcev predstavili trenutno stanje v nastanitvenem centru. Ministrica Katič se je ob tem zahvalila vsem, ki sodelujejo pri reševanju begunske krize in pohvalila odlično organizacijo vseh sodelujočih služb na terenu. “Do zdaj smo živeli v Evropi, ki ni imela mej. Tudi mi sami to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno in ne kot ograjo med mejami. Upam, da bo res v najkrajšem mogočem času odveč in jo bomo lahko odstranili ter živeli kot naj bi živeli v svobodni Evropi,” je povedala ministrica Katič.
Ministrica za obrambo iz vrst SD si je v Središču ob Dravi ogledala postavljanje ograje na meji z Republiko Hrvaško, se zahvalila pripadnikom Slovenske vojske in Policije za prizadevno delo. “Ograja se postavlja po načrtih na vseh tistih območjih, kjer Policija meni, da jo je treba postaviti. Mi sproti dobivamo informacije, kako migranti in begunci prehajajo druga območja. Upamo, da se bodo zadeve umirile, da bodo ukrepi učinkoviti in bo pot migrantov in beguncev usmerjena tudi v druge države. Slovenija sama ima žal omejene vire. Vsi vemo, da smo najmanjša država z najbolj omejenimi zmogljivostmi na tej t. i. balkanski poti do želenih držav. Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj, da bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev. Strinjam pa se s tem, da sami lahko prispevamo le delček k temu, da ljudem pomagamo, ne moremo pa sami rešiti te krize, ki je svetovnih razsežnosti, ne samo evropska,” je povedala ministrica Katič.
Ob koncu obiska si je ministrica v Vojašnici Generala Maistra v Mariboru ogledala tudi Taktični operativni center 74. pehotnega polka, kjer pripravljajo tudi toplo hrano za begunce in migrante. Vojaške kuharske ekipe so sicer v zadnjih dveh mesecih pripravile in razdelile že okrog 100 tisoč toplih obrokov.
Židan pozdravlja obnavljanje prehranske industrije v Vipavski dolini
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil uradnega odprtja podjetja za predelavo mleka in mlečnih proizvodov Ekolat v Vipavi, v katerem nastaja mocarela in ob tem izrazil zadovoljstvo nad obnavljanjem prehranske industrije v Vipavski dolini. Za izdelavo mocarele uporabljajo izključno slovensko mleko, tedensko v mlekarni predelajo okrog 130.000 litrov mleka, iz katerih izdelajo od tri so štiri tone mocarele. Delo je v novem obratu dobilo 15 delavcev, v prihodnje pa v Ekolatu načrtujejo dodatno zaposlovanje in večanje proizvodnje s sedanje ene na tri proizvodne linije.
V vipavski mlekarni so s poskusno proizvodnjo mocarele začeli že 15. maja letos, doslej pa so manj kot pet odstotkov mocarel prodali doma. Mlekarna mleko odkupuje od šestih manjših kmetijskih zadrug. Želijo si, da bi lahko odkupovali tudi mleko bližnjih pridelovalcev v Vipavski dolini, vendar bo za to morala poskrbeti kmetijska zadruga, ki sedaj to mleko izvaža v Italijo.
Minister Židan je povedal je, da imamo v Sloveniji dovolj mleka za tovrstno predelavo v mlečne izdelke. Z večanjem predelave in proizvodnje pa bi v Sloveniji lahko porabili tudi tistih 40 odstotkov celotne proizvodnje mleka, ki jih izvozimo v tujino. “Tako bi izvozili končne izdelke za višjo ceno, doma pa zagotovili tudi kakšno delovno mesto več kot doslej,” je dejal minister Židan.
V Sloveniji je bila kljub nizki odkupni ceni pridelana količina mleka v prvih osmih mesecih za štiri odstotke višja kot v lanskem letu, v septembru pa glede na lanski kar za sedem odstotkov. “Za skoraj tri odstotke je bila septembra višja tudi odkupna cena mleka, medtem ko se je v celotni EU povečala za 0,6 odstotka,” je še navedel minister Židan.
Župan Alan Bukovnik: Koncesnine za rabo vode na pobudo SD zavrnjene
/in Lokalno, Novice, Vlada /by Denis SarkićKoalicija je na pobudo Socialnih demokratov ocenila, da je predlog spremembe zakona o varstvu okolja v členu, ki se nanaša na koncesnine za rabo vode, neprimerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. “Vlada bo predlog spremembe zakona umaknila iz procedure,” je županskim kolegicam in kolegom ter medijem sporočil župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.
Župan iz vrst SD Bukovnik je informacije posredoval “na podlagi telefonskega razgovora z vodjem Poslanske skupine SD Matjažem Hanom”, ob tem pa se zahvalil vsem, ki so pomagali pri tej odločitvi, še posebej poslancem in poslankam SD, ki so od vsega začetka ostro nasprotovali spremembi zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe zakona o varstvu okolja, s katerimi bi se iz zakona izvzele koncesnine za rabo vode in bi se selile v zakon o vodah ter bi s tem postale zgolj prihodek vodnega sklada in bi se namenjale za urejanje vodotokov.
Tako bi torej bile prihodek države, in ne več občin, ki naj denarja ne bi namenjale samo za vodotoke, ampak tudi za druge namene. Predvsem občine, ki ležijo ob rekah Drava in Soča, kjer so hidroelektrarne, so se zato burno odzvale. Opozarjale so namreč, da bodo ostale brez pomembnih investicijskih sredstev. Spremembe zakona naj bi sicer v četrtek na nujni seji obravnaval odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.