Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne in ob 70. letnici konca druge svetovne vojne je bil v nedeljo, 25. oktobra 2015, že štirinajstič organiziran spominski pohod na Globočak. Grozljivi dogodki vojnih spopadov, begunstva in smrti v tistih krajih so Krajevno skupnost Kambreško zaznamovali za vedno. Govornik na prireditvi, ki ga organizira Turistično rekreativno društvo Globočak in Občina Kanal ob Soči, je bil svetovalec ministrice za obrambo Samo Bevk, ki je prisotne v imenu ministrstva tudi pozdravil.
“O véliki vojni govorimo kot o največjem svetovnem spopadu neizmernih razsežnosti, ki ga svet do takrat še ni doživel. Za to nepojmljivo morijo je bilo mobiliziranih kar okrog 70 milijonov vojakov, od tega jih je bilo 10 milijonov ubitih. V dobrih štirih letih pa je prva svetovna vojna med vojaki in civilnim prebivalstvom zahtevala okrog 40 milijonov mrtvih, ranjenih, pohabljenih in pogrešanih,” je na grozljive številke uvodoma spomnil Bevk in orisal dogajanje tistega časa, ko se je z vstopom Italije v vojno pred stotimi leti začela soška fronta, ki “še danes predstavlja najobsežnejše območje vojskovanja na Slovenskem. Vojna na soški fronti in v njenem zaledju je za seboj pustila opustošenje in globoko krvavo sled, saj na številnih vojaških pokopališčih in v kostnicah počivajo ostanki skoraj 190.000 padlih vojakov, nekateri viri navajajo celo 300.000 vseh padlih vojakov. Skupno število padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih pa znaša okoli milijona vojaških žrtev.”
Bevk, sicer po izobrazbi zgodovinar in član Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018), je orisal dogajanje na Globočaku in okolici, ko so italijanske enote 24. in 25. maja 1915. leta brez večjih spopadov zasedle območje med obmejno reko Idrijo in Sočo ter greben Matajur -Kolovrat. “Zasidrale so se tudi na Globočaku, 809 metrov visokim hribom na Kambreškem, ki je predstavljal pomembno vojaško strateško točko za obvladovanje južnega dela t.i. tolminskega mostišča. Kljub temu, da so italijanske enote v začetnem obdobju na soškem bojišču napredovale razmeroma počasi, so se maloštevilne orožniške in črnovojniške avstrijske enote večinoma umaknile čez Sočo in za seboj pustile porušene mostove. Avstrijske in italijanske enote so se utrdile na svojih položajih in skoraj 30 mesecev vodile pretežno pozicijsko vojno.”
Ob tem je Bevk posebej poudaril strašno izpostavljenost civilnega prebivalstva, pomemben pomnik so ohranjena pisma iz tistega časa, v neposrednem zaledju velikih bojišč, najbolj izrazito na mejnih področjih. “Tako tudi na širšem območju soške fronte, ki se je leta 1915 odprla na slovenskem etničnem ozemlju ter povzročila razvejano razselitev civilnega prebivalstva. Slovence z vzhodne strani soškega bojišča, se pravi z levega brega Soče, so avstrijske oblasti preselile v notranjost Avstro-ogrske monarhije, na Kranjsko, Štajersko in Koroško ter v begunska taborišča v Spodnji Avstriji. Z zahodne strani, to je z desnega brega, pa so jih razselili skoraj po celotnem ozemlju Kraljevine Italije. Po navedbah iz Slovenske enciklopedije je bilo prvih okrog 80.000, drugih pa med deset in dvanajst tisoč.”
“Evakuacijo oz. preselitev slovenskega prebivalstva naj bi italijanske oblasti oz. vojska izvedle zaradi varnostnih razlogov, saj so morali izseliti vse ljudi, ki so živeli znotraj 500 metrskega pasu neposredno ob frontni črti. Vendar to še zdaleč ni bil edini razlog. Da je bila italijanska vojska do Slovencev zelo nezaupljiva, sovražna in tudi nasilna, priča aretacija 61 moških v vaseh ob Soči, izvedba decimiranja na Idrskem, kjer so vsakega desetega 4. junija 1915 ustrelili,” je na tragične dogodke spomnil Bevk in povedal, da so Slovence izselili predvsem iz Brd, z območja med rekama Idrija in Soča ter iz gornjega Posočja. Prebivalce s Kambreškega in Kanalskega pa so v začetku junija 1915 najprej izselil v Gorenji in Dolnji Tarbilj ter Gnidovico ter kasneje razselili po Apeninskem polotoku, v Novaro, ob ligurijsko obalo in v Piemont.
“Kako kruto in neusmiljeno je bilo begunstvo, priča tudi ukaz avstro-ogrskih vojaških oblasti z dne 22. maja 1915, ko so imeli nesrečni ljudje z obrobja Krasa komaj dve uri časa, da so vzeli najnujnejše osebne stvari in šli na vlak za notranjost države,” je povedal Bevk in ob tem potegnil vzporednico tudi z današnjim dogajanjem, ko tisoči prebežnikov prečkajo evropske meje.
Med drugim je Bevk v govoru spomnil tudi na priključitev Primorske k Italiji, ko je z zasedbo Primorske, Trsta in Istre prišlo pod Italijo 300.000 Slovencev, ki so skupaj s 36.000 Beneškimi Slovenci sestavljali nekaj več kot četrtino slovenskega naroda. “Vsa Primorska je bila tako vključena v Italijo, po končani prvi svetovni vojni najprej okupirana, nato pa s krivično Rapalsko pogodbo tudi dejansko postala del italijanskega državnega ozemlja. Tako se je začelo najtežje obdobje v zgodovini primorskega ljudstva, ki ga je za več desetletij zaznamoval boj proti fašizmu in boj za osvoboditev slovenskega naroda izpod italijanske nadoblasti ter pravično razmejitev med državama,” je povedal Bevk in poudaril, da je za prvo prišla druga vélika vojna.
“Še bolj nepredstavljiva, še bolj uničujoča, še bolj vseobsegajoča. Ti kraji so ponovno postali del soškega bojišča. Naj omenim samo pohod 30. divizije z okrog 2.200 partizanskimi borci, ki so konec januarja 1944. leta prebredli deročo Sočo in prišli v Beneško Slovenijo ter ob povratku imeli hude boje z nemško vojsko. Po odhodu divizije se je v naslednjih mesecih narodnoosvobodilno gibanje silovito razmahnilo. Ob koncu vojne so naše enote nadzorovale večji del ozemlja Beneške Slovenije in Rezije. Skupaj z italijanskimi partizanskimi enotami so v sklepnih operacijah osvobodili celotno ozemlje do furlanske nižine in celo mesti Čedad in Videm,” je spomnil Bevk ter v nadaljevanju te dogodke navezal na pomen petindvajsete obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ter poudaril, da naj bo tragična izkušnja prve svetovne vojne povabilo k razmisleku o sedanjosti in prihodnosti človeštva.
Podpredsednik Vlade RS Dejan Židan z močno gospodarsko delegacijo na uradnem obisku na Kitajskem
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa povabilo podpredsednika Vlade Ljudske republike Kitajske Wang Yanga se med 3. in 8. novembrom na uradnem obisku na Kitajskem mudi podpredsednik Vlade Republike in kmetijski minister mag. Dejan Židan s številčno slovensko delegacijo. V uradnem delu delegacije ga spremljajo predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za zunanje zadeve. Uradni del delegacije je tudi močna gospodarska delegacija, sestavljena iz predstavnikov 28 podjetij iz živilskopredelovalne in lesno-predelovalne industrije ter Gospodarske zbornice Slovenije.
Obisk se je začel v Pekingu, kjer bo podpredsednik vlade in minister Dejan Židan opravil uradne pogovore s podpredsednikom Vlade LR Kitajske Wang Yangom. Ob priložnosti sejma v Fozhou se bo srečal s kitajskim ministrom za kmetijstvo Han Changfujem. Sestal se bo tudi z direktorjem in vodilnimi iz Državne uprave za gozdarstvo ter Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno LR Kitajske (AQSIQ). Obenem bo z uradnimi razgovori potekal tudi ločen program za gospodarsko delegacijo. Obe delegaciji se bosta udeležili tudi posebnega promocijskega dogodka, s ciljem promocije slovenske hrane in turizma.
Obisk celotne delegacije se bo nadaljeval v kraju Nanchang, kjer ima razstavne prostore podjetje Vinag. Osrednji del programa bo predstavljala poslovno-promocijska konferenca Kitajske in Slovenije, ki se je bo udeležilo več sto predstavnikov kitajskih trgovskih in drugih podjetij, podpisane pa bodo tudi že nekatere konkretne pogodbe o sodelovanju. Židan bo imel tudi ločene uradne pogovore s predstavniki lokalnih oblasti (province).
Tretji del obiska se bo odvil v kraju Fuzhov, kjer se v času obiska slovenske delegacije odvija največji in najbolj vpliven kmetijsko-živilski sejem na Kitajskem, ki se ga udeležujejo vsi najvišji kitajski politični predstavniki ter predstavniki številnih držav iz celega sveta. Na sejmu se s svojim razstavnim prostorom predstavlja Slovenija in slovenski ponudniki živilskopredelovalne industrije.
Zadnji dan obiska bo podpredsednik vlade in minister Dejan Židan s celotno delegacijo obiskal kraj Shenzen, kjer bo sodeloval na otvoritvi razstavnega salona slovenskih kmetijskih in živilskih izdelkov, ki ga odpira podjetje Alps Wine. Tudi tam bo potekal poslovno-promocijski dogodek s sodelovanjem slovenskih in kitajskih gospodarstvenikov. Podpredsednik vlade in minister Židan bo v Shenzenu opravil tudi pogovore s predstavniki lokalnih oblasti, ogledal pa si bo tudi eno največjih pomorskih pristanišč Yantian.
Ministrica Kopač Mrak: Spolna uravnoteženost je koristna za posel
/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić“Enakost spolov, katere pomemben del je uravnotežena zastopanost žensk in moških na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, je eno temeljnih načel demokracije. Če pogledamo le ekonomski vidik tega vidimo, da je trenutno v Sloveniji gospodarskih družbah, ki kotirajo na borzi, le 10 odstotkov predsednic uprav. V Evropski Uniji jih je še manj – 7 odstotkov. In, kot kažejo številne tuje raziskave, to ni dobro za posel,” je na novinarski konferenci projekta Vključi.vse izpostavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.
Ministrica iz vrst SD je poudarila, da so spolno uravnotežene uprave bolj učinkovite, njihovi sprejeti ukrepi so boljši, ker so zaradi raznolikosti uprav produkti in storitve usmerjeni na potrebe tako potrošnic kot potrošnikov. Čeprav so ženske skoraj enako udeležene na trgu dela kot moški in so v povprečju bolje izobražene, nimajo enakih možnosti za dosego najvišjih mest odločanja. Zato je naloga države, da se vmeša in ustvari okolje za odpravljanje teh ovir. Ovire, ki jih je potrebno odpraviti so različne – od osebnih do organizacijskih in družbenih.
Praksa drugih držav in tudi praksa na področju političnega odločanja kaže, da se stanje spremeni samo tam, kjer to predpiše zakonodaja. Zato je Evropska komisija leta 2012 pripravila predlog direktive, ki bi največje gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi, zavezale k uravnoteženju spolov na neizvršnih direktorskih mestih. SIovenija tak predlog podpira.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že pripravljamo vsebinsko podlago za pripravo osnutka zakona, ki bo uredil to področje, je poudarila Anja Kopač Mrak. “Naš cilj je nekoliko ambicioznejši od minimalnih zahtev direktive, saj je v Sloveniji podjetij, ki bi jih zavezovala direktiva, manj kot 20. Seveda pa bomo pri pripravi zakona sodelovali s stroko,” je povedala ministrica Kopač Mrak.
Varuhinja človekovih pravic med obiskom pri obrambni ministrici tudi o oskrbi beguncev in migrantov
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta govorili o različnih temah glede pravic zaposlenih v obrambnem sistemu, spoštovanja osebnega dostojanstva ter reševanja problematike s področja zagotavljanja pravic posameznikov v obrambnem resorju, posebej pa tudi o pomoči pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske pri oskrbi beguncev in migrantov. Na delovnem srečanju so bili prisotni sodelavci MORS, ki pokrivajo različna področja delovanja.
Ministrica Andreja Katič je predstavila organiziranost in delovanje Ministrstva za obrambo, kadrovsko sestavo in v okviru tega tudi razmerje med spoloma. Predstavila je tudi sodelovanje med vodstvom ministrstva in štirimi reprezentativnimi sindikati, ki je po besedah ministrice dobro in tudi utečeno, saj poteka reden sindikalni dialog. Zanj je zadolžen državni sekretar mag. Miloš Bizjak, po potrebi pa se vanj vključuje tudi ministrica. Ministrica je glede problematike reševanja kolektivnih sporov, ki jih rešujejo sodišča, povedala, da bo ministrstvo ravnalo skladno s sodbami.
Ministrica Katič je ob tej priložnosti varuhinjo povabila tudi na zaznamovanje obletnice sprejema resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 – ženske, mir in varnost, ki jo MORS pripravil 25. novembra, prosila pa jo je tudi za predavanje o stanju človekovih pravic v Republiki Sloveniji in pomenu varovanja človekovega dostojanstva. Varuhinja se je za povabilo zahvalila in povedala, da se bo obeh dogodkov z veseljem udeležila.
Varuhinja je izpostavila nekaj področij, ki jih je do zdaj obravnavala, pri čemer je izpostavila problematiko plač zaposlenih v Slovenski vojski in opremljenost pripadnikov, zanimalo jo je tudi, kako se rešujejo primeri prijav mobinga na delovnem mestu ter kako je urejen sistem izobraževanja, kako je urejeno področje obrambnih inšpekcij in sistem aktov poveljevanja v primerih, ko ti posežejo tudi na delovnopravno področje. Ministrica s sodelavci je varuhinji vse to pojasnila. Kot je tudi poudarila varuhinja, v zadnjem času niso prejeli pobud, ki bi odpirale nova vprašanja na njihovem področju.
Ministrica in varuhinja sta govorili tudi o oskrbi beguncev in migrantov, še posebej je varuhinjo zanimal novosprejeti 37.a člen Zakona o obrambi, predvsem z vidika dodatnih pooblastil, ki bi jih lahko dobili pripadniki Slovenske vojske pri pomoči Policiji v okviru širšega varovanja državne meje. Ministrica je povedala, da je pri uveljavitvi tega člena zakonodajalec predvidel ustrezne varovalke tako glede uporabe pooblastil kot tudi časovno omejitev njihove uporabe.
Varuhinja je ob tem tudi pohvalila delo tako policistov kot tudi vojakov, Civilne zaščite in humanitarnih organizacij s številnimi prostovoljci na terenu, o čemer se je prepričala tudi med svojim obiskom sprejemnega centra v Rigoncah in Brežicah. V okviru obiska na Ministrstvu za obrambo je varuhinja prvič obiskala tudi Obveščevalno-varnostno službo, kjer se je seznanila z njenim delom.
Predlog Ekonomskega programa Socialnih demokratov za pravičnejše davke in razbremenitev srednjega razreda
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati smo pripravili predlog Ekonomskega programa za razbremenitev srednjega razreda, s katerim želimo s pravičnejšimi davki razbremeniti srednji razred in delodajalce spodbuditi k zaposlovanju. “Ekonomski program je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj in ga sestavlja sedem predlogov sprememb, ki jih bo v drugi polovici novembra obravanala Konferenca SD, predlog pa bomo predstavili tudi koalicijskim partnerjem in širši javnosti,” je na novinarski konferenci napovedal predsednik SD mag. Dejan Židan. “Najbrž se vsi strinjamo, da so dobički premalo obdavčeni, medtem ko je delo preveč obdavčeno. Zato naš predlog temelji na ugotovitvi, da je treba ob zniževanju davkov na eni strani, delno povečati in uravnotežiti davke na drugi strani,” je izpostavil Židan.
“Socialni demokrati predlagamo povečanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička,” je pojasnil predsednik sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav. V EU je bila lani povprečna stopnja davka na dobiček v višini 22,6 odstotka, medtem ko je v Sloveniji ta le 17-odstotna; ob upoštevanju olajšav pa je v Sloveniji efektivna stopnja obdavčitve dobička med 11 in 12 odstotki. “Zato imamo na tem področju še precej rezerv,” je dejal Podgoršek.
Z reformo dohodninskih razredov želimo Socialni demokrati med drugim uvesti dodatni, 34-odstotni dohodninski razred za razbremenitev višjega srednjega razreda, hkrati pa dvigniti zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov. “S ugodnejšo davčno obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička želimo povečati prihodke srednjega razreda, pa tudi povečati uspešnost in konkurenčnost podjetij,” je pojasnil Podgoršek. “Motijo nas tudi razlike v obremenitvi zaposlenih glede na obliko dela, zato v SD predlagamo poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja,” je poudaril Podgoršek. V SD želimo namreč narediti konec prekernosti in različnim ‘kastam’ na trgu dela. “Nisem zasledil, da bi še kje drugje imeli več tipov korporativne organiziranosti, ki prinašajo različne oblike davkov in prispevkov, zaradi česar se sicer čisto legalno opravljajo optimizacije davkov,” je še ocenil Podgoršek. Tak sistem po njegovem zapleta davčne, pa tudi upravne postopke.
Pri reformi obdavčitve nepremičnin Socialni demokrati v Ekonomskem programu predlagamo postopnost, želimo pa si, da bi bila obdavčitev čim bolj podobna sedanji. Predlagamo reformo NUSZ za pravično obdavčitev nepremičnin, ob tem pa želimo izboljšati gospodarjenje z nepremičninami. Davčni prilivi od obdavčitve nepremičnin bodo prihodek občin. Ponovno pa želimo uvesti olajšavo za reševanje stanovanjskih težav: na podlagi računov za plačano najemnino ali obroke stanovanjskega kredita bi razbremenili tiste, ki svoje dohodke namenjajo za rešitev stanovanjskega problema
Predlog Ekonomskega programa SD:
Predlog Ekonomskega Programa SD by Socialni demokrati
Videoposnetek celotne novinarske konference s predstavitvijo predloga Ekonomskega programa SD:
Ministrica Katič v Dobovi: “Hvala vsem ljudem na terenu za dobro opravljeno delo in medsebojno odlično sodelovanje pri sprejemu ter oskrbi beguncev in migrantov.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič je obiskala sprejemni center za begunce in migrante v Dobovi, kjer se je seznanila z delom pripadnikov Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije, zdravstvenega osebja, gasilcev in številnih prostovoljcev, ki skrbijo za sprejem in oskrbo migrantov, ki zdaj s Hrvaške v Slovenijo prihajajo z vlakovnimi kompozicijami. Delo poteka zelo organizirano in med vsemi službami tudi zelo usklajeno. Kot je dejala ministrica Katič, so ji vsi sogovorniki na terenu povedali, da so z novim sistemom sprejema beguncev zadovoljni in “da je tako boljše organizirano tako za vse nas, ki nudimo podporo pri reševanju migrantske krize, kot tudi za begunce”. “Vsi upamo, da bodo ti dogovori samo še napredovali, se izboljšali in delovali tudi v prihodnje,” je ob tem poudarila ministrica Katič. Obrambna ministrica iz vrst SD je pohvalila njihovo delo in njihovo medsebojno odlično sodelovanje.
Že sedaj je po njenih besedah možno opaziti manjšo potrebo po logistični podpori vojske civilni zaščiti, ker se ne postavljajo novi nastanitveni centri, tako da so te sile preusmerili na pomoč policiji pri izvajanju nadzora na državni meji. “Tu ne ocenjujemo, da se bodo potrebe zmanjševale, ker bo treba izvajati rotacije, ljudje so utrujeni. Kot sem danes na terenu slišala neposredno iz ust policistov in vojakov, je sodelovanje dobro, potrebno in ga načrtujemo tudi v prihodnje,” je dodala ministica Katič, ki je v zvezi z begunsko krizo pojasnila, da vojska pri begunski krizi opravlja dvojno nalogo. Prva je podpora civilni zaščiti pri opravljanju logistične podpore in zagotavljanju toplih obrokov, za kar je dnevno angažiranih med 30 in 80 pripadnikov. V podporo policiji pri širšem varovanju državne meje ter varovanju določenih območij in objektov pa je dnevno vključenih med 700 in 800 pripadnikov.
Na novinarsko vprašanje v zvezi s pobudo o zbiranju podpisov za referendum o noveli Zakona o obrambi, ki vojski dovoljuje še večje sodelovanje s policijo pri nadzoru meje v času begunske krize, je ministrica Katič dejala, “da je to demokratična pravica, pobudniki zbiranja podpisov pa so se odločili, kot so se”. “Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policiji, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko,” je ocenila obrambna ministrica Katič. O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala že na prihodnji seji vlade. “Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Sedaj pač eden izmed teh verjetno odpade,” je ugotovila obrambna ministrica.
Ministrica Katič na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki o možnostih uporabe letališča tudi za civilno letalstvo in za poligon varne vožnje
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki so se 28. oktobra, sestali ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Seznanili so se z delovanjem 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in projektom posodobitve vojaško-civilnega letališča ter preučili možnosti gospodarskega razvoja letališča.
Kot je po sestanku povedala ministrica Katič, bodo oblikovali medresorsko delovno skupino, ki bo med drugim analizirala možnosti uporabe letališča tudi za civilno letalstvo in poligon varne vožnje.
“Sklenili smo, da se do konca tedna oblikuje medresorska delovna skupina, ki bo naredila še podrobnejšo analizo in predstavila možnosti za naprej. Seveda je tukaj najprej vprašanje, ali se to letališče odpre tudi za civilni del, kaj je v ta namen še potrebno narediti, in seveda tudi vprašanje izgradnje poligona varne vožnje,” je dejala ministrica in povedala, da je na letališču že nekaj infrastrukture, ki bi jo lahko dali v uporabo civilnemu letalstvu, nekaj pa bi je bilo potrebno še zgraditi, a je treba pred tem sprejeti določene odločitve. Glede gradnje poligona varne vožnje je dejala, da so tik pred vložitvijo zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, a mora tudi pri tem projektu svoje najprej opraviti medresorska delovna skupina.
Vlada Republike Slovenije je sicer s Sklepom o opredelitvi sistema javnih letališč Letališče Cerklje ob Krki opredelila kot javno, vojaško-civilno letališče, prenova letališča pa je v sklepni fazi. Letališče je opremljeno tudi po civilnih predpisih, tako da na njem lahko pristajajo tudi civilna potniška in tovorna letala. Vlada Republike Slovenije je julija 2008 sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki v obsegu, kot so ga sooblikovala še tri zainteresirana ministrstva, med njimi tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Z uredbo se del letališča, kot je predlagalo Ministrstvo za gospodarstvo, namenja za civilni letalski promet in logistično središče. Ta del letališča se ureja z državnim prostorskim načrtom za gospodarsko središče Feniks v Posavju, pri čemer pa ureditve, ki se nanašajo neposredno na letališče, povzema po državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Tako sta oba prostorska načrta infrastrukturno povezana in soodvisna.
Letališče Cerklje ob Krki ima na voljo vso potrebno infrastrukturo za vzletanje in pristajanje največjih letal, ploščadi za pretovor, letališki terminal za prehod potnikov in drugo opremo. Opredeljena so načela za delovanje policije in carine na letališču. Letališče ima primerno cestno povezavo in je štiri kilometre oddaljeno od priključka na avtocesto pri izvozu Drnovo. Poslovno logistična cona na severnem delu letališča obsega 45 hektarjev zemljišč, na katerih je z državnim prostorskim načrtom opredeljena možnost gradnje gospodarskih objektov za različne namene. Dejavnost lahko opre tudi na možnosti, ki jih s svojo infrastrukturo ponuja letališče. Za območje je v celoti izvedena prostorska umestitev, zato je za objekte mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje.
V okviru seznanjanja gospodarskih subjektov s poslovnimi priložnostmi, ki jih omogoča obrambni resor, je MORS tudi med lokalnim gospodarstvom zaznal precejšnje zanimanje za letenje civilnih letal na Letališču Cerklje ob Krki. Ministrstvo je zato z lastnimi sredstvi in sredstvi zavezništva letališče usposobilo tako, da izpolnjuje vse pogoje za kategorijo CAT 1 po civilnih predpisih. Z nekaj dodatnega napora obeh pobudnikov ureditve letališča za letenje civilnih letal bi letališče lahko prispevalo tudi k dodatni konkurenčnosti gospodarskih subjektov v širši regiji. Ministri so govorili tudi o projektu na območju Gaja. Projekt obravnava vsebine poligona varne vožnje, poligona za usposabljanje letaliških gasilcev in reševanja s helikopterjem.
Vodja PS SD Han na posvetu pri predsedniku republike glede kandidatov za sodnika na ESČP
/in EU, Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPredsednik republike Borut Pahor se je danes z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti posvetoval o izboru kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na razpis za tri mesta kandidatk oz. kandidatov za sodnico ali sodnika na ESČP, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 7. avgusta v uradnem listu, se je prijavilo osem kandidatk in sedem kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Ministrstvo je s kandidati predsednika seznanilo 23. septembra, ta pa je nato za mnenje zaprosil sodni svet in Vlado Republike Slovenije. Vlada je kot najprimernejše izbrala pet kandidatov – vrhovno sodnico Nino Betetto, odvetnika Marka Bošnjaka, vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, predavatelja s harvardske univerze Klemna Jakliča in profesorico z univerze v Gentu Nino Peršak. Sodni svet je med 15 kandidati dal prednost štirim kandidatom – kot prvi Betettovi, nato pa Bošnjaku, Đorđeviću in Jakliču.
Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju povedal, da je v imenu Socialnih demokratov predsedniku republike Borutu Pahorju podal predlog, da slednji v Državni zbor pošlje nabor petih kandidatov, ki sta jih izpostavila vlada ter sodni svet, med katerimi naj DZ nato izbere tri najprimernejše in pošlje v Strasbourg. Ob tem je poudaril, da bomo Socialni demokrati kot podporniki zastopanosti žensk, le-tem dali prednost pri podpori. DZ bo na podlagi predloga predsednika – ki mu lahko predlaga tri ali več kandidatov po lastni izbiri – izvolil tri kandidate, med katerimi mora biti najmanj ena ženska. Kandidati za izvolitev potrebujejo 46 glasov. Glasovanje je tajno.
Predsednik SD pričakuje dosledno uresničevanje zavez vrha EU – Zahodni Balkan v zvezi z begunsko krizo
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićSlovenska vlada zaenkrat računa na implementacijo zavez z mini vrha EU – Zahodni Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je bilo osrednje sporočilo po današnjem koalicijskem vrhu predsednikov strank in vodij poslanskih skupin koalicije, na katerem je premier koalicijske partnerje seznanil z dogovori nedeljskega mini vrha. Če bodo zaveze implementirane, po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok bolj nadzorovan in se bo zmanjšal ter bo tako tudi Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci.
“Če se dogovor na ravni EU ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne,” je v izjavi novinarjem opozoril Židan in spomnil, da izkušnje Slovenije s Hrvaško niso najboljše, poleg tega pa so sosedje tudi v predvolilnem času. “A so del evropskega prostora in bi morali spoštovati zaveze,” je poudaril Židan in ob tem izpostavil tudi pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato Židan računa, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo.
Če druge države ne bodo spoštovale evropskega pravnega reda, pa je tudi Židan posvaril, da bo tudi Slovenija primorana sprejeti neobičajne ukrepe, kar sta med drugim prisotnost vojske in razmišljanje o tehničnih sredstvih na državni meji. “To bomo žal primorani narediti, če Evropa ne bo naredila svojega,” je pojasnil predsednik SD in hkrati poudaril, da Slovenija nikakor ni v izrednem stanju. “Zavedam se, da je uporaba vojske na meji v času, ko ni vojne, problematična z več vidikov,” je pojasnil Židan, a obenem spomnil, da pritisk beguncev povzroča neobičajne razmere in je treba uporabiti vse resurse, ki so na razpolago.
“Pozorni moramo biti na človekove pravice in standarde v demokratični družbi ter tudi na humanitarnost do beguncev oz. migrantov, a se hkrati zavedamo, da je dolžnost vlade varovanje naše države in državljanov,” je izpostavil Židan. Po besedah predsednika SD sicer vsi vedo, da je krizo treba reševati tam, kjer nastaja in da meja EU ni meja med Slovenijo in Hrvaško ali Slovenijo in Avstrijo. “Tako je treba narediti vse, kar je možno, da bo meja takšna, kot mora biti v okviru schengenskega sistema,” je še pojasnil Židan. To po njegovih besedah pomeni, da je treba ljudi, ki vstopijo v EU in potrebujejo pomoč, takoj evidentirati in ugotoviti, ali so to azilanti ali pribežniki iz ekonomskih razlogov.
Predsednik SD je v izjavi za medije še poudaril, “da je veliko odvisno tudi od pomoči enot Frontexa na na grško-makedonski in hrvaško-srbski meji ter od akcijskega načrta s Turčijo, od katere je odvisen tudi dotok migrantov po t.i. balkanski poti, ocena vlade pa je, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, zato se morajo naše pristojne službe temu ustrezno odzivati.” Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, pa želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, saj dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar vlada ne želi, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji s Hrvaško.
Predsednik SD je tudi zagotovil, da se bo Slovenija držala vseh pravil, ki se jih mora kot schengensko mejno območje. “Naš cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in ustrezno nadzorovan, da se hkrati izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem ustrezno omogočimo prehod v želene države,” je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.
Židan v DZ ustrezno pojasnil porabo sredstev za reprezentanco kmetijskega ministrstva
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićMinister mag. Dejan Židan je na seji Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci na podlagi opozicijskega poslanskega vprašanja vladi razpravljali o načrtovanju in porabi sredstev za reprezentanco po ministristvih, pojasnil, da njegovo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v prvi polovici letošnjega leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je poudaril minister iz vrst SD, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so nekaj manj kot 19.000 evrov.
Minister Židan, ki je bil sicer zaradi tega deležen očitkov tudi v javnosti, je že v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk močne 150-članske kitajske delegacije. Kot je pojasnil Židan so stroški tega obiska prišli na kmetijsko ministrstvo, kar pa tja ne sodi. Ob tem je Židan izrazil obžalovanje, da finančno ministrstvo z odgovorom, ki ga je nato vlada posredovala poslancu SDS Gorenaku, ni seznanilo MKGP, saj bi tam verjetno lahko takoj ugotovili, da je s prvotnimi številkami nekaj narobe. Kmetijski minister Židan je pojasnil, da je ministrstvo v pol leta porabilo 18.867 evrov.
Vodji Poslanske skupine SD Matjažu Hanu se je zdel ministrov odgovor in pojasnilo o porabljenih sredstvih ustrezen. “Moram priznati, da je minister Židan poslankam in poslancem odgovoril zelo korektno, predvsem pa natančno,” je dejal Han in dodal, “da se mu zato nadaljna razprava na zahtevo opozicije, ki bo verjetno šla verjetno v smeri populizma, nepotrebna, še posebej v situaciji, ko se v naši državi dnevno ukvarjamo z velikim problemom begunske krize”. Večina poslancev se je sicer v nadaljni razpravi strinjala, da bi bilo potrebno natančneje določiti, za kaj so sredstva za reprezentanco lahko porabljena in za kaj ne, da v prihodnosti ne bi prihajalo do zmešnjav. Razpravo o odgovoru ministra na opozicijsko vprašanje so poslanci sicer v tem mandatu opravili prvič.
Bevk na Globočaku: Tragična izkušnja prve svetovne vojne naj bo razmislek o sedanjosti in prihodnosti človeštva
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićOb stoletnici začetka prve svetovne vojne in ob 70. letnici konca druge svetovne vojne je bil v nedeljo, 25. oktobra 2015, že štirinajstič organiziran spominski pohod na Globočak. Grozljivi dogodki vojnih spopadov, begunstva in smrti v tistih krajih so Krajevno skupnost Kambreško zaznamovali za vedno. Govornik na prireditvi, ki ga organizira Turistično rekreativno društvo Globočak in Občina Kanal ob Soči, je bil svetovalec ministrice za obrambo Samo Bevk, ki je prisotne v imenu ministrstva tudi pozdravil.
“O véliki vojni govorimo kot o največjem svetovnem spopadu neizmernih razsežnosti, ki ga svet do takrat še ni doživel. Za to nepojmljivo morijo je bilo mobiliziranih kar okrog 70 milijonov vojakov, od tega jih je bilo 10 milijonov ubitih. V dobrih štirih letih pa je prva svetovna vojna med vojaki in civilnim prebivalstvom zahtevala okrog 40 milijonov mrtvih, ranjenih, pohabljenih in pogrešanih,” je na grozljive številke uvodoma spomnil Bevk in orisal dogajanje tistega časa, ko se je z vstopom Italije v vojno pred stotimi leti začela soška fronta, ki “še danes predstavlja najobsežnejše območje vojskovanja na Slovenskem. Vojna na soški fronti in v njenem zaledju je za seboj pustila opustošenje in globoko krvavo sled, saj na številnih vojaških pokopališčih in v kostnicah počivajo ostanki skoraj 190.000 padlih vojakov, nekateri viri navajajo celo 300.000 vseh padlih vojakov. Skupno število padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih pa znaša okoli milijona vojaških žrtev.”
Bevk, sicer po izobrazbi zgodovinar in član Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018), je orisal dogajanje na Globočaku in okolici, ko so italijanske enote 24. in 25. maja 1915. leta brez večjih spopadov zasedle območje med obmejno reko Idrijo in Sočo ter greben Matajur -Kolovrat. “Zasidrale so se tudi na Globočaku, 809 metrov visokim hribom na Kambreškem, ki je predstavljal pomembno vojaško strateško točko za obvladovanje južnega dela t.i. tolminskega mostišča. Kljub temu, da so italijanske enote v začetnem obdobju na soškem bojišču napredovale razmeroma počasi, so se maloštevilne orožniške in črnovojniške avstrijske enote večinoma umaknile čez Sočo in za seboj pustile porušene mostove. Avstrijske in italijanske enote so se utrdile na svojih položajih in skoraj 30 mesecev vodile pretežno pozicijsko vojno.”
Ob tem je Bevk posebej poudaril strašno izpostavljenost civilnega prebivalstva, pomemben pomnik so ohranjena pisma iz tistega časa, v neposrednem zaledju velikih bojišč, najbolj izrazito na mejnih področjih. “Tako tudi na širšem območju soške fronte, ki se je leta 1915 odprla na slovenskem etničnem ozemlju ter povzročila razvejano razselitev civilnega prebivalstva. Slovence z vzhodne strani soškega bojišča, se pravi z levega brega Soče, so avstrijske oblasti preselile v notranjost Avstro-ogrske monarhije, na Kranjsko, Štajersko in Koroško ter v begunska taborišča v Spodnji Avstriji. Z zahodne strani, to je z desnega brega, pa so jih razselili skoraj po celotnem ozemlju Kraljevine Italije. Po navedbah iz Slovenske enciklopedije je bilo prvih okrog 80.000, drugih pa med deset in dvanajst tisoč.”
“Evakuacijo oz. preselitev slovenskega prebivalstva naj bi italijanske oblasti oz. vojska izvedle zaradi varnostnih razlogov, saj so morali izseliti vse ljudi, ki so živeli znotraj 500 metrskega pasu neposredno ob frontni črti. Vendar to še zdaleč ni bil edini razlog. Da je bila italijanska vojska do Slovencev zelo nezaupljiva, sovražna in tudi nasilna, priča aretacija 61 moških v vaseh ob Soči, izvedba decimiranja na Idrskem, kjer so vsakega desetega 4. junija 1915 ustrelili,” je na tragične dogodke spomnil Bevk in povedal, da so Slovence izselili predvsem iz Brd, z območja med rekama Idrija in Soča ter iz gornjega Posočja. Prebivalce s Kambreškega in Kanalskega pa so v začetku junija 1915 najprej izselil v Gorenji in Dolnji Tarbilj ter Gnidovico ter kasneje razselili po Apeninskem polotoku, v Novaro, ob ligurijsko obalo in v Piemont.
“Kako kruto in neusmiljeno je bilo begunstvo, priča tudi ukaz avstro-ogrskih vojaških oblasti z dne 22. maja 1915, ko so imeli nesrečni ljudje z obrobja Krasa komaj dve uri časa, da so vzeli najnujnejše osebne stvari in šli na vlak za notranjost države,” je povedal Bevk in ob tem potegnil vzporednico tudi z današnjim dogajanjem, ko tisoči prebežnikov prečkajo evropske meje.
Med drugim je Bevk v govoru spomnil tudi na priključitev Primorske k Italiji, ko je z zasedbo Primorske, Trsta in Istre prišlo pod Italijo 300.000 Slovencev, ki so skupaj s 36.000 Beneškimi Slovenci sestavljali nekaj več kot četrtino slovenskega naroda. “Vsa Primorska je bila tako vključena v Italijo, po končani prvi svetovni vojni najprej okupirana, nato pa s krivično Rapalsko pogodbo tudi dejansko postala del italijanskega državnega ozemlja. Tako se je začelo najtežje obdobje v zgodovini primorskega ljudstva, ki ga je za več desetletij zaznamoval boj proti fašizmu in boj za osvoboditev slovenskega naroda izpod italijanske nadoblasti ter pravično razmejitev med državama,” je povedal Bevk in poudaril, da je za prvo prišla druga vélika vojna.
“Še bolj nepredstavljiva, še bolj uničujoča, še bolj vseobsegajoča. Ti kraji so ponovno postali del soškega bojišča. Naj omenim samo pohod 30. divizije z okrog 2.200 partizanskimi borci, ki so konec januarja 1944. leta prebredli deročo Sočo in prišli v Beneško Slovenijo ter ob povratku imeli hude boje z nemško vojsko. Po odhodu divizije se je v naslednjih mesecih narodnoosvobodilno gibanje silovito razmahnilo. Ob koncu vojne so naše enote nadzorovale večji del ozemlja Beneške Slovenije in Rezije. Skupaj z italijanskimi partizanskimi enotami so v sklepnih operacijah osvobodili celotno ozemlje do furlanske nižine in celo mesti Čedad in Videm,” je spomnil Bevk ter v nadaljevanju te dogodke navezal na pomen petindvajsete obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ter poudaril, da naj bo tragična izkušnja prve svetovne vojne povabilo k razmisleku o sedanjosti in prihodnosti človeštva.