Ministri in državni sekretarji iz vrst SD so se 15. in 16. septembra udeležili vladnega obiska v pomurski regiji. Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je v okviru obiska med drugim obiskala Območno službo zavoda RS za zaposlovanje v Murski Soboti. Na temo paketa pomoči najšibkejšim je ministrica sodelovala tudi na dveh posvetih. Stopnja brezposelnosti v tem delu Slovenije je nad slovenskim povprečjem. Zaposlitvena slika, po besedah ministrice žal še vedno ni dobra. Preveč je dolgotrajno brezposelnih. Brezposelnost med mladimi se je sicer znižala vendar predvsem zaradi odhodov mladih v tujino. Zavod RS za zaposlovanje aktivno sodeluje z delodajalci, odprli so tudi pisarno za delodajalce, več je terenskega dela. Kljub visoki brezposelnosti pa delodajalci težko dobijo primerne delavce. Najbolj povprašujejo po delavcih v kovinsko predelovalni industriji, gradbeništvu, ki jih na trgu dela primanjkuje.
Zavod RS za zaposlovanje na osnovi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015, izvaja postopke za priznanje pravice do povrnitve prispevkov za socialno varnost delodajalcem. Ta ukrep je doslej uveljavljalo 99 delodajalcev in sicer za 412 oseb. Skupna višina vseh izplačil delodajalcem v tem obdobju znaša 1,1 mio evrov. Ministrica je napovedala nove ukrepe na področju reševanja brezposelnosti v okviru nove finančne perspektive, ki bodo namenjeni prav dolgotrajno brezposelnim in težje zaposljivim.
Ministrica Anja Kopač Mrak je v ovkiru obiska v Prekmurju obiskala tudi CSD Ljutomer in CSD Murska Sobota, kjer je sodelovala na posvetu na temo paketa pomoči oziroma odpisa dolga. Namen posvetov je dodatno informiranje javnosti glede možnosti odpisa dolgov. Na obeh posvetih so poleg predstavnikov centrov za socialno delo sodelovali tudi predstavniki podjetij in župani. Na podlagi pogovora je svojo namero k podpisu sporazuma o odpisu dolga izrazilo še nekaj občin. Ministrica Kopač Mrak je delovni obisk vlade v Pomurju zaključila s Skupnim srečanjem – Regionalni razvojni dialog za Pomursko regijo.
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je v okviru vladnega obiska najprej obiskala kmetijo Gorana Škaperja v Puconcih, kjer so ji predstavili delovanje kmetije, ki se ukvarja predvsem s prašičerejo, sredstva za investicije pa je prejel tudi iz ukrepov Programa razvoja podeželja 2007 – 2013. V nadaljevanju obiska se je državna sekretarka Strniša sestala z vodstvom območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Seznanila se je s trenutno problematiko kmetovanja v Pomurju in z aktivnostmi, ki s tem v zvezi potekajo na KGZ Murska Sobota, s potekom izvajanja Skupne kmetijske politike in s samim delovanjem zavoda.
V popoldanskem delu obiska je državna sekretarka Tanja Strniša obiskala še kmetijo mladega prevzemnika Saše Seršena v Veržeju, ki je sredstva za kmetovanje kot mladi prevzemnik prav tako pridobil iz Programa razvoja podeželja 2007 – 2013. Prvi dan regijskega obiska v Pomurju je državna sekretarka Strniša zaključila z ogledom Mešalnice Jate Emona v Križevcih pri Ljutomeru. Mešalnica krmil Ljutomer je bila zgrajena že leta 1962, leta 1974 je bila dograjena sušilnica s skladišči, opravlja pa dejavnost odkupa žit z njive, sušenja in njihovega skladiščenja za potrebe lokalnih rejcev. Podjetje Jata Emona d.o.o. je za investicije pridobilo sredstva v okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013.
V okviru obiska Vlade Republike Slovenije v pomurski regiji je ministrica za obrambo Andreja Katič obiskala Vojašnico Murska Sobota, Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota ter Regijski center za obveščanje Murska Sobota, kjer se je srečala tudi s predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, z županom Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandrom Jevškom pa je podpisala Pismo o nameri za vzpostavitev regijskega reševalnega centra na območju občine. Ta bo različne reševalne službe, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, združil na eni lokaciji in bo postopno prerasel v logistični, vadbeni in upravni center.
Po podpisu Pisma o nameri je ministrica Andreja Katič v izjavi za javnost dejala, da jo veseli, ker je od pobude do podpisa pisma preteklo malo časa. Za učinkovito zoperstavljanje in pomoč ob nesrečah je, kot je dejala, nujno zagotoviti ustrezna sredstva. Poudarila je, da je zaradi omejenih resursov potrebno sodelovanje in podpis je dober primer, pri čemer verjame, da se bo projekt odlično razvijal. Ko bo center zaživel, bo Ministrstvo za obrambo vanj preselilo Regijski center za obveščanje Murska Sobota, Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota, skladišče iz vojašnice v Murski Soboti, pa tudi del logističnega centra iz Roj pri Ljubljani.
Župan dr. Aleksander Jevšek je izrazil prepričanje, da bo z združitvijo vseh enot zaščite in reševanja na enem mestu ukrepanje ob nesrečah učinkovitejše, saj bo omogočeno smotrnejše načrtovanje, usposabljanje in ukrepanje. Poudaril je tudi, da gre za čezmejni projekt, h kateremu so že povabili Avstrijo in Madžarsko. Mestna občina Murska Sobota bo za projekt vzpostavitve regijskega reševalnega centra zagotovila potrebna stavbna zemljišča ter projektno tehnično dokumentacijo, pri gradnji reševalnega centra pa se bo potegovala tudi za razpoložljiva sredstva EU.
Ministrstvo za obrambo bo zagotovilo strokovno pomoč in podporo projektu tako pri dopolnitvi uredbe o lokacijskem načrtu kot pri pridobivanju ustrezne podpore projektu s strani pristojnih organov sosednjih občin za namen kandidiranja za sredstva EU ter v okviru možnosti sodelovalo pri sofinanciranju gradnje regijskega reševalnega centra.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil drugega dne regijskega obiska Vlade RS v Pomurju, ki se je začel z vladnim posvetom na Gradu Negova. V nadaljevanju programa je obiskal podjetje Kodila, Biotehniško šolo Rakičan, Krajinski park Goričko ter podjetje Radenska. Dan so ministri zaključili s skupnim srečanjem s predstavniki občin in gospodarstva v Radencih, kateremu je sledil še podpis zavez proizvajalcev brezalkoholnih pijač.
Drug dan vladnega obiska so se ministri najprej sestalni na skupni seji. V nadaljevanju dopoldanskega dela vladnega obiska se je minister Židan skupaj s predsednikom vlade Cerarjem udeležil obiska v podjetju Kodila d.o.o. Predelava mesa je že tradicija družine Kodila, ki jo nadaljuje že tretja generacija. Leta 2000 je Janko Kodila pri 33 letih prevzel mesnico od svojega očeta in začel razvijati lokalne posebnosti in tradicionalno kulinariko. Že na začetku si je prizadeval za zaščito prekmurske šunke.
Sledil je skupen obisk Biotehniške šole Rakičan – ministru Židanu in ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič je ravnateljica šole Simona Potočnik predstavila delovanje šole, ki že več kot 75 let izobražuje strokovne kadre v kmetijstvu. V tem času so izobrazili številne strokovnjake, ki so imeli pomembno vlogo in vpliv na razvoj ter dosežke kmetijstva v Pomurju in širše v Sloveniji. Izobraževanja v šoli se izvajajo v specializiranih učilnicah in na velikem posestvu, na katerem so polja, zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadovnjak, rastlinjak, meteorološka postaja, čebelnjak in drugo. Biotehniška šola Rakičan je bila dvakrat izbrana za najlepšo urejeno srednjo šolo v Sloveniji, v okviru izvajanja PRP 2007-2013 pa je pridobila tudi sredstva na javnem razpisu ukrepa 111 »Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu«.
V popoldanskem delu obiska je minister Židan obiskal Krajinski park Goričko, kjer se je z zaposlenimi v parku pogovarjal o njegovem delovanju in o aktualnih temah na področju varstva narave. Opaziti je namreč slabšanje stanja biotske in krajinske pestrosti zaradi intenziviranja kmetijske rabe v dolinah potokov in opuščanja rabe ekstenzivnejših kmetijskih površin na pobočjih in suhih tleh. Sledil je obisk podjetja Radenska d.o.o. v Radencih, kjer se je minister srečal z vodstvom podjetja, pokazali pa so mu tudi proizvodne obrate oz. polnilnico pijač. Minister Židan se je pozno popoldne udeležil skupnega srečanja – regionalnega razvojnega dialoga za Pomursko regije Vlade RS in predstavnikov pomurske regije.
Drugi dan regijskega obiska v Pomurju je kmetijski minister Dejan Židan zaključil z udeležbo pri podpisu zavez industrije pijač. Zaveze so podpisali predstavniki GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in predstavniki podjetij industrije pijač in sicer za namen spodbujanja zdravega življenjskega sloga, podpore izboljšanja stanja na področju javnega zdravja in kot prispevek k doseganju ciljev nacionalne prehranske politike. Regionalni obisk vlade se je zaključil v Radencih, kjer je potekal razvojni dialog med Vlado Republike Slovenije in predstavniki lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in gospodarstva.
Podpredsednica SD Fajon: “Ne nasedajmo stereotipom, ampak dajmo ljudem, ki si želijo boljšo prihodnost, priložnost.”
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPodpredsednica Socialnih demokratov in evropska poslanka Socialistov & Demokratov Tanja Fajon v pozivu državljankam in državljanom Republike Slovenije glede odnosa do beguncev ter migrantov.
Poziv Tanje Fajon glede beguncev in migrantov 18-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
Dejan Židan: “Viški hrane morajo priti do ljudi, ki jo potrebujejo.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je skupaj z glavnim tajnikom Slovenske Karitas in generalno sekretarko Rdečega Križa Slovenije predstavil izvedbo ukrepa umika sadja in zelenjave s trga namenjenega socialno najbolj ogroženim, ki ga je sprejela vlada ravno na pobudo kmetijskega ministra in predsednika SD. Gre za enega izmed ukrepov v sektorju svežega sadja in zelenjave za preprečevanje krize na trgu zaradi ruskega embarga. Na sedežu Slovenske Karitas v Novi Gorici je minister Židan s predstavnikoma obeh največjih človekoljubnih organizacij v Sloveniji predstavil donacijo sadja in zelenjave, ki je bila kot višek lokalno pridelane hrane umaknjeno s trga. Minister Židan je poudaril, da morajo viški hrane priti do ljudi, ki jo potrebujejo, in ne smejo končati v smeteh. Ne glede na ta ukrep pa lahko, po besedah ministra, kmetje in drugi proizvajalci hrane po svojih zmožnostih podarijo svoje pridelke oz. hrano pomoči najbolj potrebnim. Minister Židan se je obema organizacijama tudi zahvalil za njun izjemen trud pri izvajanju humanitarne dejavnosti v najširšem možnem smislu.
Na predstavitvi sta sodelovala generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic in generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Renata Brunskole. Jerebic je še posebej izpostavil dejstvo, da Slovenska karitas ni samo organizacija, ki razdeljuje osnovno pomoč v hrani in obleki, ampak je predvsem pomembna pomoč tudi z drugimi ukrepi, kot je na primer psihosocialna podpora in pomoč, izrazil pa je tudi zahvalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dobro sodelovanje v zvezi z donacijo sadja in zelenjave. Renata Brunskole je predstavila aktivnosti RKS glede razdeljevanja hrane socialno ogroženim in se pridružila zahvali za dobro sodelovanje z ministrstvom pod vodstvom ministra Židana.
Dodatne informacije si lahko preberete na spletni povezavi MKGP: http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/8243/
Ministrica Katič in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Pahor zadovoljna s prikazanim na osrednji vojaški vaji
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPredsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katič in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alan Geder so si v petek, 18. septembra, na Počku ogledali potek letošnje večnacionalne vojaške in hkrati osrednje vaje Slovenske vojske “Takojšen odgovor 2015”. Ministrica Katič je izrazila zadovoljstvo nad prikazom na vaji. Dejala je, da so pripadniki Slovenske vojske tudi tokrat pokazali, da so odlični in usposobljeni vojaki, ki uspešno sodelujejo z drugimi zavezniki iz zveze NATO. Poudarila je, da so večnacionalne vaje pomembne tako z vidika usposabljanja kot krepitve sodelovanja med državami partnericami.
Kot je po ogledu vaje dejal predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor, iz izkušenj zgodovine vemo, da “so trenutki, ko je treba mir in varnost zagotoviti z uporabo sile. Takrat morajo biti vojaki za to usposobljeni. Od naše države se pričakuje, da jim ponudi pogoje, da se usposobijo, če in ko jih napotimo na misije v tujino. Ta hip približno 350 vojakov opravlja pomembne naloge v kontekstu varnosti in miru v štirih državah. Opravljajo jih profesionalno. Kot predsednik in kot vrhovni poveljnik lahko o njihovem delu, usposobljenosti in profesionalnosti slišim samo pohvale. Prav tako se mi zdi pomembno, da sodelujemo z drugimi vojskami, ker je to sestavni del tiste izkušnje, ki jo pripadniki Slovenske vojske potrebujejo, ko pridejo na misije v tujino. Kot sem jim dejal, si in si bo Slovenija prizadevala za mir in varnost in bo posegla po uporabi sile samo v primerih, ko bo za to legalna in legitimna osnova, da bi zavarovala mir.”
Za predstavnike medijev in širšo javnost je predstavitev vaje najprej potekala v postojnski Vojašnici barona Andreja Čehovina, kjer je na več delovnih točkah (vodstvo vaje in poveljniška mesta) potekala predstavitev simulacijskega oziroma računalniško podprtega dela vaje, ki sočasno poteka tudi v simulacijskih centrih na Hrvaškem in v Nemčiji. Za lažjo predstavo, kako je tovrstno večravensko in računalniško podprto poveljniško-štabno usposabljanje s sočasno vajo enot (situacijskim urjenjem) videti na terenu, si je bilo moč ogledati tudi dinamični del vaje na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna.
Z opazovalnice na Prekopanem hribu so gostje v nadaljevanju spremljali medsebojno delovanje različnih vojsk – osnovne elemente klasičnega (konvencionalnega) napada in obrambe, v tokratnem scenariju ob skupnem delovanju voda Slovenske vojske v napadu ter oddelka Oboroženih sil Albanije in sekcije mitraljezov Oboroženih sil Velike Britanije v vlogi branilca. Bližinsko zračno podporo (Close Air Support – CAS) postopkom napada na pripravljeno obrambo so z uporabo letalskih bomb nudila letala Pilatus PC-9M Hudournik, po globini obrambe pa je v nadaljevanju deloval tudi strateški bombnik B-52. “Takojšen odgovor” je letna večnacionalna in regionalno usmerjena vojaška vaja, ki jo vodi Poveljstvo kopenske vojske ZDA v Evropi (USAREUR), letošnjo pa enako kot lansko gosti Slovenija skupaj s Hrvaško. Poudarek letošnjega Takojšnjega odgovora, ki temelji na 5. členu Washingtonske pogodbe, je na urjenju taktičnih postopkov večnacionalnih enot, usklajenosti delovanja ter uporabi Natovih standardov tako pri poveljevanju in kontroli kot tudi pri samem delovanju.
S tem da je druščina na vaji res pisana, se je strinjal tudi slovenski vodja vaje brigadir Urbanč, ki je izpostavil, da je na vaji skupaj res skoraj 1.800 sodelujočih, a vsi imajo en sam, skupen cilj – zagotoviti najboljše možne pogoje za vojaško sodelovanje ter krepitev varnosti in stabilnosti v širši regiji, ter dodal, da tovrstne mednarodne vojaške vaje nam, skupaj z vsemi sodelujočimi, ne omogočajo le skupnega usposabljanja, temveč tudi gradnjo zaupanja. Generalmajor Geder je v nagovoru gostom vaje izpostavil pomen na vaji uporabljanih simulacij, saj v Slovenski vojski s pomočjo sodobnih in zmogljivih simulacijskih sistemov natančno in realno urijo praktično vse vojaške postopke, sprejemamo odločitve in jih preverimo na terenu, ter svoje prepričanje sklenil, da so tako v SV bolj varčni, enako učinkoviti in manj moteči.
Minister Židan na uradnem obisku gostil češkega kmetijskega ministra Jurečeka
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićSlovenijo je na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana obiskal češki minister za kmetijstvo Marian Jureček. Namen obiska je seznanitev s slovenskim kmetijskim in živilskim sektorjem, izmenjava stališč o aktualnih temah s tega področja ter seznanitev z dobrimi praksami. Prvi dan obiska je z otroki v vrtcu poskusil tradicionalni slovenski zajtrk, obiskal ljubljansko tržnico in se udeležil trgatve terana na Krasu. Minister Dejan Židan je s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom zjutraj obiskal vrtec Jelka Grosa v Ljubljani. Po krajšem kulturnem programu sta skupaj z otroki imela tradicionalni slovenski zajtrk. Češki minister si je nato v spremstvu državne sekretarke mag. Tanja Strniša ogledal središče Ljubljane.
V popoldanskem delu prvega dneva obiska sta se ministra odpravila v Sežano. V prostorih podjetja Vinakras iz Sežane, se je češki minister srečal s slovenskimi pridelovalci terana in se seznanil s aktualnim dogajanjem v zvezi z zaščito terana. Minister Dejan Židan je izpostavil, da sta s češkim ministrom Juračekom prijatelja, enako kot sta v prijateljskih odnosih obe državi, ki se med seboj podpirata in sta aktivni v skupini V4+3. Povedal je, da je Slovenija vinska dežela in to tradicijo in zgodovino želimo ohraniti. Poudaril je, da ima Kras posebno energijo in da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira pobudo, da se celoten Kras promovira kot celota in pozdravil namero, ki gre v to smer.
Češki minister se je uvodoma zahvalil za prijazen sprejem in podprl namero Slovenije pri naporih za uvedbo Svetovnega dneva čebel in Evropskega medenega zajtrka. Izpostavil je pomembnost promocije vina in dodal, da imajo na češkem že vzpostavljen sistem promocije vina, tako da gre od vsake prodane steklenice v sklad za promocijo ena krona. Na koncu je dejal, da spoštuje delo vinogradnikov, čigar delo je naporno in zahtevno.
Na novinarski konferenci je minister Židan uvodoma povedal, da sta srečanje s češkim ministrom za kmetijstvo Marianom Jurečkom, izkoristila za pogovor o evropski kmetijski politiki in aktualnih dogodkih. Razveselila ga je pobuda direktorja Vinakras Marjana Colje, da se bo Kras promoviral kot celota. Pri tem je omenil je Lipico, ki se je v zadnjih letih spremenila in bo z zadnjimi naložbami postala še privlačnejša in prijaznejša do obiskovalcev. Pri tem je dodal, da bodo od tega imeli največjo korist ljudje.
Češki minister Marian Jureček se je zahvalil ministru Židanu pri podpori in delovanju v skupini V4+3 ter skupnim naporom pri reševanju trga mleka v EU. Izpostavil je, da je EK v torek naredila prvi korak pri pomoči na trgu mleka, vendar bo potrebna tudi nadaljnja pomoč. Dodal je, da ga je minister Židan seznanil s težavami v povezavi z zaščito terana. Za zaključek je povedal, da je počaščen, da imajo Češke naložbe v Sloveniji svoj smisel in da so rezultati dobri.
Ministra sta drugi dan uradnega obiska obiskala izpostavo Karitasa v Novi Gorici, kjer so jima vodilni Slovenskega Karitas in Rdečega Križa Slovenije predstavili, kako poteka razdelitev jabolk, ki so bile namenjena v humanitarne namene. Nato sta obiskala mlekarno Planika, kmetijsko zadrugo Tolmin in se udeležila otvoritve ribogojnice, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo iz ribiškega sklada.
Vlada na dvodnevnem delovnem obisku v Pomurju
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistri in državni sekretarji iz vrst SD so se 15. in 16. septembra udeležili vladnega obiska v pomurski regiji. Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je v okviru obiska med drugim obiskala Območno službo zavoda RS za zaposlovanje v Murski Soboti. Na temo paketa pomoči najšibkejšim je ministrica sodelovala tudi na dveh posvetih. Stopnja brezposelnosti v tem delu Slovenije je nad slovenskim povprečjem. Zaposlitvena slika, po besedah ministrice žal še vedno ni dobra. Preveč je dolgotrajno brezposelnih. Brezposelnost med mladimi se je sicer znižala vendar predvsem zaradi odhodov mladih v tujino. Zavod RS za zaposlovanje aktivno sodeluje z delodajalci, odprli so tudi pisarno za delodajalce, več je terenskega dela. Kljub visoki brezposelnosti pa delodajalci težko dobijo primerne delavce. Najbolj povprašujejo po delavcih v kovinsko predelovalni industriji, gradbeništvu, ki jih na trgu dela primanjkuje.
Zavod RS za zaposlovanje na osnovi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015, izvaja postopke za priznanje pravice do povrnitve prispevkov za socialno varnost delodajalcem. Ta ukrep je doslej uveljavljalo 99 delodajalcev in sicer za 412 oseb. Skupna višina vseh izplačil delodajalcem v tem obdobju znaša 1,1 mio evrov. Ministrica je napovedala nove ukrepe na področju reševanja brezposelnosti v okviru nove finančne perspektive, ki bodo namenjeni prav dolgotrajno brezposelnim in težje zaposljivim.
Ministrica Anja Kopač Mrak je v ovkiru obiska v Prekmurju obiskala tudi CSD Ljutomer in CSD Murska Sobota, kjer je sodelovala na posvetu na temo paketa pomoči oziroma odpisa dolga. Namen posvetov je dodatno informiranje javnosti glede možnosti odpisa dolgov. Na obeh posvetih so poleg predstavnikov centrov za socialno delo sodelovali tudi predstavniki podjetij in župani. Na podlagi pogovora je svojo namero k podpisu sporazuma o odpisu dolga izrazilo še nekaj občin. Ministrica Kopač Mrak je delovni obisk vlade v Pomurju zaključila s Skupnim srečanjem – Regionalni razvojni dialog za Pomursko regijo.
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je v okviru vladnega obiska najprej obiskala kmetijo Gorana Škaperja v Puconcih, kjer so ji predstavili delovanje kmetije, ki se ukvarja predvsem s prašičerejo, sredstva za investicije pa je prejel tudi iz ukrepov Programa razvoja podeželja 2007 – 2013. V nadaljevanju obiska se je državna sekretarka Strniša sestala z vodstvom območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Seznanila se je s trenutno problematiko kmetovanja v Pomurju in z aktivnostmi, ki s tem v zvezi potekajo na KGZ Murska Sobota, s potekom izvajanja Skupne kmetijske politike in s samim delovanjem zavoda.
V popoldanskem delu obiska je državna sekretarka Tanja Strniša obiskala še kmetijo mladega prevzemnika Saše Seršena v Veržeju, ki je sredstva za kmetovanje kot mladi prevzemnik prav tako pridobil iz Programa razvoja podeželja 2007 – 2013. Prvi dan regijskega obiska v Pomurju je državna sekretarka Strniša zaključila z ogledom Mešalnice Jate Emona v Križevcih pri Ljutomeru. Mešalnica krmil Ljutomer je bila zgrajena že leta 1962, leta 1974 je bila dograjena sušilnica s skladišči, opravlja pa dejavnost odkupa žit z njive, sušenja in njihovega skladiščenja za potrebe lokalnih rejcev. Podjetje Jata Emona d.o.o. je za investicije pridobilo sredstva v okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013.
V okviru obiska Vlade Republike Slovenije v pomurski regiji je ministrica za obrambo Andreja Katič obiskala Vojašnico Murska Sobota, Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota ter Regijski center za obveščanje Murska Sobota, kjer se je srečala tudi s predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, z županom Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandrom Jevškom pa je podpisala Pismo o nameri za vzpostavitev regijskega reševalnega centra na območju občine. Ta bo različne reševalne službe, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, združil na eni lokaciji in bo postopno prerasel v logistični, vadbeni in upravni center.
Po podpisu Pisma o nameri je ministrica Andreja Katič v izjavi za javnost dejala, da jo veseli, ker je od pobude do podpisa pisma preteklo malo časa. Za učinkovito zoperstavljanje in pomoč ob nesrečah je, kot je dejala, nujno zagotoviti ustrezna sredstva. Poudarila je, da je zaradi omejenih resursov potrebno sodelovanje in podpis je dober primer, pri čemer verjame, da se bo projekt odlično razvijal. Ko bo center zaživel, bo Ministrstvo za obrambo vanj preselilo Regijski center za obveščanje Murska Sobota, Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota, skladišče iz vojašnice v Murski Soboti, pa tudi del logističnega centra iz Roj pri Ljubljani.
Župan dr. Aleksander Jevšek je izrazil prepričanje, da bo z združitvijo vseh enot zaščite in reševanja na enem mestu ukrepanje ob nesrečah učinkovitejše, saj bo omogočeno smotrnejše načrtovanje, usposabljanje in ukrepanje. Poudaril je tudi, da gre za čezmejni projekt, h kateremu so že povabili Avstrijo in Madžarsko. Mestna občina Murska Sobota bo za projekt vzpostavitve regijskega reševalnega centra zagotovila potrebna stavbna zemljišča ter projektno tehnično dokumentacijo, pri gradnji reševalnega centra pa se bo potegovala tudi za razpoložljiva sredstva EU.
Ministrstvo za obrambo bo zagotovilo strokovno pomoč in podporo projektu tako pri dopolnitvi uredbe o lokacijskem načrtu kot pri pridobivanju ustrezne podpore projektu s strani pristojnih organov sosednjih občin za namen kandidiranja za sredstva EU ter v okviru možnosti sodelovalo pri sofinanciranju gradnje regijskega reševalnega centra.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil drugega dne regijskega obiska Vlade RS v Pomurju, ki se je začel z vladnim posvetom na Gradu Negova. V nadaljevanju programa je obiskal podjetje Kodila, Biotehniško šolo Rakičan, Krajinski park Goričko ter podjetje Radenska. Dan so ministri zaključili s skupnim srečanjem s predstavniki občin in gospodarstva v Radencih, kateremu je sledil še podpis zavez proizvajalcev brezalkoholnih pijač.
Drug dan vladnega obiska so se ministri najprej sestalni na skupni seji. V nadaljevanju dopoldanskega dela vladnega obiska se je minister Židan skupaj s predsednikom vlade Cerarjem udeležil obiska v podjetju Kodila d.o.o. Predelava mesa je že tradicija družine Kodila, ki jo nadaljuje že tretja generacija. Leta 2000 je Janko Kodila pri 33 letih prevzel mesnico od svojega očeta in začel razvijati lokalne posebnosti in tradicionalno kulinariko. Že na začetku si je prizadeval za zaščito prekmurske šunke.
Sledil je skupen obisk Biotehniške šole Rakičan – ministru Židanu in ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič je ravnateljica šole Simona Potočnik predstavila delovanje šole, ki že več kot 75 let izobražuje strokovne kadre v kmetijstvu. V tem času so izobrazili številne strokovnjake, ki so imeli pomembno vlogo in vpliv na razvoj ter dosežke kmetijstva v Pomurju in širše v Sloveniji. Izobraževanja v šoli se izvajajo v specializiranih učilnicah in na velikem posestvu, na katerem so polja, zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadovnjak, rastlinjak, meteorološka postaja, čebelnjak in drugo. Biotehniška šola Rakičan je bila dvakrat izbrana za najlepšo urejeno srednjo šolo v Sloveniji, v okviru izvajanja PRP 2007-2013 pa je pridobila tudi sredstva na javnem razpisu ukrepa 111 »Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu«.
V popoldanskem delu obiska je minister Židan obiskal Krajinski park Goričko, kjer se je z zaposlenimi v parku pogovarjal o njegovem delovanju in o aktualnih temah na področju varstva narave. Opaziti je namreč slabšanje stanja biotske in krajinske pestrosti zaradi intenziviranja kmetijske rabe v dolinah potokov in opuščanja rabe ekstenzivnejših kmetijskih površin na pobočjih in suhih tleh. Sledil je obisk podjetja Radenska d.o.o. v Radencih, kjer se je minister srečal z vodstvom podjetja, pokazali pa so mu tudi proizvodne obrate oz. polnilnico pijač. Minister Židan se je pozno popoldne udeležil skupnega srečanja – regionalnega razvojnega dialoga za Pomursko regije Vlade RS in predstavnikov pomurske regije.
Drugi dan regijskega obiska v Pomurju je kmetijski minister Dejan Židan zaključil z udeležbo pri podpisu zavez industrije pijač. Zaveze so podpisali predstavniki GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in predstavniki podjetij industrije pijač in sicer za namen spodbujanja zdravega življenjskega sloga, podpore izboljšanja stanja na področju javnega zdravja in kot prispevek k doseganju ciljev nacionalne prehranske politike. Regionalni obisk vlade se je zaključil v Radencih, kjer je potekal razvojni dialog med Vlado Republike Slovenije in predstavniki lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in gospodarstva.
PS SD: Slovenija ne sme postati tržnica multinacionalk z bogato ponudbo prehrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićSocialni demokrati zato pozdravljamo napore Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana za sprejem zakona o omejevanju in prepovedi gensko spremenjenih rastlin (GSO). V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je v Sloveniji ključnega pomena, če bo država uspešna pri ozaveščanju ljudi, potrošnikov, da je varneje kupovati lokalno pridelano hrano, v kateri ni prisotnosti GSO. Domačim pridelovalcem hrane, ekološkim kmetovalcem bo ob tem potrebno pomagati z različnimi mehanizmi spodbud, da bodo lahko kolikor toliko konkurenčni sicer cenovno ugodnejši, pa zdravju zelo vprašljivi kvaliteti prehranskih izdelkov iz tujine, ki vsebujejo tudi gensko spremenjene organizme. Pomembno bi bilo, da Slovenija tudi znotraj Evropske unije zagovarja politiko doslednega označevanja vseh vrst živil, kjer bo za običajnega potrošnika povsem jasno in nedvoumno, ali je bilo neko živilo v pridelavi ali kasneje predelavi deležno gensko spremenjenih organizmov ali ne.
Slovenska politika ter vsi poslanci in poslanke Državnega zbora imajo možnost odločno povedati, da se v Sloveniji kapitalski dobički velikih multinacionalk ne bodo kovali na krožnikih naših državljank in državljanov, v degradaciji našega okolja in v postavljanju slovenskega kmeta v nekonkurenčen položaj. Kljub različnim političnim prepričanjem nas mora predlog opomniti, da je dobrobit ljudi naš prvi in edini interes, ki mu moramo kot odgovorni predstavniki ljudstva slediti.
Ne gre samo za zakonodajni proces, temveč tudi proaktivno dejanje, ki bo postavilo pomembno oviro vsem nadaljnjim poizkusom in malverzacijam agresivnim težnjam mnogih multinacionalk v prehranski branži. Te se bolj ali manj uspešno skrivajo za “dobronamernimi” pobudami in predlogi, pod masko katerih se skriva skupni imenovalec – zaslužiti veliko, ne glede za ceno zdravja ljudi.
Socialni demokrati smo predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi predelave gensko spremenjenih rastlin – v pričakovanju širše politične podpore – soglasno in odločno podprli. Državni zbor je na glasovanju zakon o omejevanju in prepovedi GSO podprl s 64 glasovi za in nobenim proti.
Židan na zasedanju ministrov EU v Luksemburgu predlagal, da se del viškov hrane odkupi in preda človekoljubnim organizacijam
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistri EU pristojni za kmetijstvo so se 14. in 15. septembra sestali na zasedanju ob robu neformalnega Sveta EU pod predsedstvom Luksemburga. Na njem so nadaljevali razpravo o kriznih razmerah v kmetijskem sektorju, začeto minuli ponedeljek v Bruslju. Ministri EU so se seznanili s predlogom Komisije o 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Slovenija je za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami s sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, dobila skoraj 1,4 milijonov evrov. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril na padec cen mleka tudi v Sloveniji.
Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z nadaljevanjem razprave o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je namreč minuli ponedeljek v Bruslju predlagala celovit sveženj ukrepov za takojšnjo pomoč kmetom, ki je bil osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je zato danes ministrom predstavil podrobnosti 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, bodo države članice dobile 420 milijonov evrov. Poleg tega Komisija predlaga ukrepe za skladiščenje presežkov in možnost predčasnega izplačila neposrednih plačil.
Slovenija po predlogu Komisije dobi skoraj 1,4 mio milijonov eur (1,37); za primerjavo – Slovenija je leta 2009 ob podobni zadevi za kmetijski sektor dobila 1,1 mio eur. Minister Dejan Židan je glede predlaganega zneska dejal, da je Slovenija majhna, zato je dobila tudi majhen znesek v primerjavi z večjimi državami, kljub temu pa je opozoril na specifičnost Slovenije, predvsem na velik delež gorskih in hribovskih kmetij oz območja z omejenimi dejavniki. Kot kriteriji za razdelitev deleža so bili upoštevani mlečne kvote, razlika med ceno mleka v posamezni državi in EU povprečjem, vpliv ruskega embarga, cena prašičjega mesa in vpliv suše na letošnjo kmetijsko proizvodnjo.
“Rešujemo krizo v prehranski verigi, ki pa ni kriza v prehranski verigi,” je dejal minister Židan in opozoril na izkoriščanega kmeta, zato je po njegovih besedah zelo pomembno, da krize ne rešujemo vsake 3 mesece naenkrat, ko to zahteva izkoriščan kmet. Pri tem je spomnil, da v državah obstaja mehanizem minimalne plače, ki zaščiti izkoriščanega delavca in mu zagotavlja preživetje, medtem ko kmeta nismo uspeli zaščititi in ga pustili samega. “Zato mora ta razprava rešiti ta problem in da je treba za začasno obdobje kmetu vrniti dostojanstvo, zato bi bilo potrebno ščititi kmetije z institutom realne interventne cene,” je še ministre EU na zasedanju opozoril Židan.
Predlog Komisije, s ciljem umika viškov s trga proizvodnje, vključuje tudi veliko povečanje sheme za privatno skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki lahko v celoti pokrije vse potrebe Slovenije, v kolikor se za to odloči. Komisija pa je obljubila tudi maksimalno fleksibilnost pri uporabi dodeljene ciljne pomoči in v primeru potrebe po predčasnem plačilu neposrednih plačil v kmetijstvu upoštevanje blažjih kriterijev kontrole. Minister Židan je na zasedanju tudi opozoril, da bi bilo zelo pomembno, da se državam omogoči še t.i. dopolnitev pomoči (top-up), torej če je potrebno za posamezen sektor, lahko posamezna država doda še denar iz proračuna. Izrazil je pričakovanje, da bo Komisija resnično posegla v celotno prehransko verigo in se ne samo ustavila pri govorjenju po pravičnosti.
Ob koncu je minister Židan poudaril na pomen pomoči v humanitarni krizi, ki se odvija v EU v povezavi z begunci. “Predlog da bi se del viškov hrane odkupil in se ga predal človekoljubnim organizacijam bi bil dvojno dober, saj bi na eni strani stabiliziral trg EU, na drugi strani pa bi hrano dobili tisti, ki jim jo ta trenutek primanjkuje in živijo med nami,” je dejal slovenski minister Židan in še dodal, da mora biti solidarnost sicer povsod, ne samo v kmetijstvu, temveč tudi pri ostalih težavah ki jih imamo v EU. Sicer pa je tudi po današnjem zasedanju že najavljeno, da se bodo Sveti EU v oktobru in novembru prav tako ukvarjali s krizo v kmetijskem sektorju.
Ministrica Katič: “Do konca leta je predvidena testna uvedba samodejnega klica v sili iz vozila udeleženega v prometni nesreči.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićObrambna ministrica Andreja Katič si ob prvi obletnici dela v vladi kot prioritete delovanja v prihodnje zastavlja sprejem razvojno naravnanega obrambnega proračuna, torej dvig obrambnih izdatkov za 0,04 odstotka letno v letu 2017. Med prioritetami je tudi sprememba zakona o obrambi in sprejem srednjeročnega obrambnega programa za 2015-2020. Ministrica Katič je obrambni resor prevzela maja letos, zato je na ministrstvu nadaljevala nekatere projekte, ki sta jih začrtala že njena predhodnika, minister Janko Veber in v.d. ministra za obrambo mag. Dejan Židan. Ta je ministrstvo vodil krajši čas med Vebrovo razrešitvijo in imenovanjem Katičeve.
Ministrica Katič je ob pregledu dela v zadnjem letu na novinarski konferenci izpostavila sprejem pravilnika o plovnosti, ki omogoča, da helikopterji policije in Slovenske vojske (SV) še naprej sodelujejo pri nujnem reševanju. Dežurne posadke SV so samo letos posredovale 167-krat, večinoma v gorah, in prepeljale 188 poškodovanih ter obolelih. Na ministrstvu za obrambo (MORS) so s Slovenia Transplant podpisali pogodbo, ki predvideva uporabo falcona za prevoz človeških organov. Do danes so pripeljali štiri srca in protistrup po ugrizu kače.
Oblikovali so modularno zmogljivost SV za reševanje ob naravnih nesrečah. Zmogljivost zagotavlja, da je v 15 minutah na kraju nesreče sedem pripadnikov, v 24 urah pa do 740. Kot mednarodni dosežek je ministrica Katič omenila ustanovitev Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Center bo formalno začel delovati oktobra.
Ministrica Katič je izpostavila, da so na dražbah neperspektivnih nepremičnin, zastarele opreme, vozil in drugih sredstev iztržili 7,5 milijona evrov, s čimer bodo postopno zamenjana vozila, ki za uporabnike niso več varna in imajo hkrati visoke stroške vzdrževanja. Za potrebe Slovenske vojske je ministrstvo izvedlo javna naročila za dobavo bojnih uniform, in sicer v skupni vrednosti 4,3 milijona evrov, pri čemer bodo letos dobavljene uniforme v vrednosti 2,7 milijona evrov.
Dvig obrambnega proračuna za 0,04 odstotka letno z letom 2017 bo po besedah ministrice Katič omogočal investiranje v opremljanje in usposabljanje SV, v njen razvoj in zagotavljanje ustrezne bojne pripravljenosti, meni. Če bi zagotovili postopno povečanje obrambnih izdatkov, bi lahko po načrtih ministrice po letu 2017 začeli kupovati vojaško opremo. Ministrica Katič je spomnila tudi na kadrovsko podhranjenost vojske – na današnji dan je zaposlenih 7067 pripadnikov, čeprav bi jih po načrtu moralo biti vsaj 7254. Zato so za vodenje projekta dolgoročnega zaposlovanja oblikovali posebno projektno skupino. Jeseni načrtujejo povečano promocijo zaposlovanja, obrambna ministrica Katič pa meni, da bi lahko letos skupaj zaposlili vsaj 250 novih pripadnikov SV.
Pri delovanju uprave za zaščito in reševanje obrambna ministrica Andreja Katič izpostavlja delovne posvete poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana z župani. Po vseh 13 predvidenih posvetih po celotni državi bo Šestan oblikoval predloge za večjo učinkovitost delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči. Sama sicer županom, predvsem tistim v manjših občinah, predlaga oblikovanje skupnih izpostav zaščite in reševanja, saj nesreče ne gledajo na občinske meje. Strokovnjaki iz uprave za zaščito in reševanje so izdelali posebno aplikacijo za pametne telefone, namenjeno predvsem seznanitvi z napotki o ravnanju ob nesrečah. Do konca leta je predvidena tudi testna uvedba samodejnega klica v sili iz vozila udeleženega v prometni nesreči (tako imenovani e-klic).
Ministrica Katič se je na novinarski konferenci dotaknila tudi begunske krize in poudarila, da Slovenija vojakov na državne meje ne bo pošiljala. “Ni predvideno, da bo vojska šla na meje, bo zgolj logistična podpora, urejanje zadev na meji je v pristojnosti policije in ministrstva za notranje zadeve, če bi želeli vključitev vojske, je potreben sklep vlade,” je ob tem povedala ministrica Katič in dodala še, da se bo vojska k reševanju begunske krize vključila, ko bo število prosilcev za azil preseglo številko 500. V tem primeru bi te lahko nastanili v center Slovenske vojske v Logatcu. Že zdaj pa pripravljajo opremo, urejajo lokacije, prav tako bodo pomagali pri humanitarnem delu.
Intervju z ministrico dr. Anjo Kopač Mrak na TV SLO 3
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je bila ob prvi obletnici dela v vladi, gostja oddaje ‘Na Tretjem’, ki je bila na sporedu 3. programa TV Slovenija v ponedeljek, 14. septembra zvečer. Med pogovorom z novinarko Katarino Golob je ministrica Kopač Mrak spregovorila o vseh aktualnih temah – minimalni plači, beguncih, proračunu, paketu pomoči socialno najšibkejšim in odpisih dolgov ter štipendijah.
Pogovor z ministrico Anjo Kopač Mrak si lahko ogledate na povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174359918
Ministrica Katič gostila romunskega kolega Duşo, ki je Vojaškemu muzeju Slovenske vojske predal letalo Orel
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićNa povabilo ministrice za obrambo Andreje Katič je bil na povratnem uradnem obisku v Republiki Sloveniji minister za narodno obrambo Romunije Mircea Duşa. Po sprejemu z vojaškimi častmi pred Ministrstvom za obrambo sta gostiteljica ministrica Andreja Katič in romunski obrambni minister Mircea Duşa na pogovorih največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju, ki sta ga ministra ocenila kot uspešno. Strinjala sta se, da je mogoče sodelovanje v prihodnje še okrepiti. K temu bo nedvomno dodatno pripomogla tudi nedavna ponovna vzajemna akreditacija obrambnih atašejev, je med drugim poudarila ministrica Katič. Dvostranski stiki med Republiko Slovenijo in Romunijo so se začeli krepiti po letu 2004, ko sta državi vstopili v Nato, ter še posebej po letu 2006, ko je bil podpisan krovni sporazum, ki predstavlja pravni temelj dvostranskega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju.
V okviru obiska v Sloveniji se je romunski obrambni minister Duşa z ministrico Katič v Parku vojaške zgodovine v Pivki udeležil tudi posebne slovesnosti, na kateri je Vojaškemu muzeju Slovenske vojske za razstavni eksponat uradno predal letalo IAR-93 (Orel), ki ga je muzeju podarila romunska vlada. Darilo je sicer plod prizadevanj slovenskega Društva vojaških pilotov vseh generacij in ljubiteljev vojaškega letalstva ter sorodnega romunskega združenja za propagando in zgodovino letalstva. Letalo bo razstavljeno v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob tej priložnosti sta zbrane na slovesnosti nagovorila ministrica Katič in minister Duşa.
Ministrica Katič je poudarila, da gre za sklepno dejanje prihoda vojaškega letala IAR-93 (Orel) s taktično številko 206 v Republiko Slovenijo, kar je pomemben mednarodni vojaškozgodovinski in kulturni dogodek, ki si zasluži vso pozornost. “Danes je tu med nami zagotovo prisotno zavedanje, da si vizionarji in izumitelji že od nekdaj delijo iste sanje – leteti in si modro nebo deliti s pticami,” je dejala ministrica in spomnila na izjemno zgodovino letalstva v Sloveniji, od pionirjev bratov Rusjan do sodobne letalske zgodovine. “Ko se je v 70. letih prejšnjega stoletja začel skupni jugoslovansko-romunski projekt razvoja jurišnega in taktično-izvidniškega letala, smo tudi Slovenci postali del sodobne letalske zgodovine. Sodelovali smo pri snovanju letala, z njim so leteli tudi številni vojaški piloti slovenskega rodu. Zato vojaško letalo Orel za naš narod predstavlja del neprecenljive kulturne dediščine, ki nas spominja na naše napore v preteklosti pri razvoju tako vojaškega kot tudi civilnega letalstva,” je med drugim poudarila ministrica Katič.