V Vojašnici Petra Petriča v Kranju so v sklopu Dneva civilne zaščite predstavili novo modularno zmogljivost Slovenske vojske za sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči. V zmogljivost bo vključenih do 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo z opremo za delovanje na prizadetih lokacijah pripravljeni v 24 urah, v 48 urah se jih bo aktiviralo lahko do tisoč, in se bodo za tovrstna posredovanja tudi redno dodatno usposabljali. Pred predstavitvijo je minister za obrambo Janko Veber nagovoril pripadnike zmogljivosti ter pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki bodo skupaj delovali pri ukrepanju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Kot je dejal, bo nova zmogljivost Slovenske vojske aktivirana ob dogodkih, kot so naravne in druge nesreče večjega obsega, ter ob dogodkih, ko gre za obrambno oziroma vojaško delovanje. Poudaril je, da so pripadniki zmogljivosti v preteklih dneh na vaji Vihra 2015 pokazali in dokazali, da so visoko usposobljeni in pripravljeni na zahtevne naloge. Številni med njimi so že večkrat sodelovali pri reševanju ob naravnih ujmah, zato je izrazil prepričanje, da bodo izkušnje koristno uporabili tudi pri delovanju v tej sestavi.
Minister za obrambo je posebej izpostavil dvonamensko uporabo sredstev in opreme, torej tako za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ter reševanje, kot za značilne vojaške dejavnosti, kar je najracionalnejša rešitev. Takšen pristop pri nakupu opreme želi vodstvo ministrstva, kot je dejal Janko Veber, uveljaviti v celotnem obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večnamenska uporaba opreme po oceni ministra pomembno prispeva tudi k hitremu odzivu na nesreče in izboljša varnost vseh, ki opravljajo vojaške naloge ter naloge zaščite in reševanja.
Slovenska vojska je bila že do zdaj močno vključena v izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, saj so pripadniki Slovenske vojske pomagali pri zaščiti prebivalcev in varstvu premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter pri odpravljanju njihovih posledic, pri gašenju požarov v naravi, prevozu osebja in sredstev za reševanje ter pri evakuacijah prebivalcev v najtežjih razmerah. Glede na to, da so naravne in civilizacijske nesreče v povezavi s spremenjenimi klimatskimi in okoljskimi razmerami med največjimi grožnjami naši varnosti, pa je bil, kot je dejal minister, utemeljen razmislek, kako bi usklajenost delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Slovenske vojske ob takih nesrečah dvignili na še višjo raven in se še hitreje ter učinkoviteje odzivali na potrebe prebivalstva. Minister je izrazil prepričanje, da je bil z oblikovanjem zmogljivosti narejen pomemben korak v to smer ter se zahvalil načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalmajorju dr. Andreju Ostermanu in poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu.
Minister za obrambo Janko Veber, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan so si na delovnih točkah skupaj ogledali predstavitev zmogljivosti Slovenske vojske ter sil za zaščito, reševanje in pomoč, in sicer poveljniški mesti Slovenske vojske in Civilne zaščite, njihova inženirska sredstva, opremo Gasilske zveze Slovenije, RKBO in laboratorijev SV in CZ, zmogljivosti in opremo za reševanje in prvo pomoč ter logistične zmogljivosti Slovenske vojske in enote za intervencije Civilne zaščite.
Po ogledu je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman povedal, da so v modularno zmogljivost vključene vse enote in oprema SV, ki so v preteklosti sodelovale pri zaščiti, reševanju in pomoči, ter da je zmogljivost neposredno vključena v linijo vodenja in poveljevanja. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je dejal, da imamo v Sloveniji poleg modularne zmogljivosti za potrebe zaščite in reševanja približno 60 tisoč prostovoljnih in poklicnih gasilcev z opremo, v reševanje pa se vključuje tudi Policija. Kot je dejal, je obstoječi sistem zagotovilo za varnost in učinkovito ukrepanje, opozoril pa je na nujnost popolnjevanja državnih rezerv.
V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila nato v nadaljevnau dneva osrednja slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite. Udeležila sta se je tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Janko Veber.
Minister za obrambo Janko Veber je v svojem govoru poudaril, da je dan Civilne zaščite dan vseh, ki ob naravnih in drugih nesrečah skrbijo za varstvo državljank in državljanov Republike Slovenije, ter čestital vsem, ki so se v zadnjem obdobju še posebno izkazali s svojim delom in so danes prejeli zaslužena priznanja. Ob tem je dodal, da je ta dan obenem tudi nekakšna vsakoletna prelomnica, ob kateri je še bolj kot sicer po vsaki večji nesreči in intervenciji treba razmisliti, kaj je treba še narediti, da bo sistem zaščite in reševanja tudi v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki nam jih prinaša narava s svojimi vse bolj nepredvidljivimi pojavi. Ti pojavi so glede na spremenjene klimatske razmere vse hujši in so tudi ena največjih groženj naši varnosti.
Minister je izrazil zadovoljstvo ob oblikovanju in uvedbi nove modularne zmogljivosti Slovenske vojske, ki je namenjena sodelovanju v zaščiti, reševanju in pomoči, in je bila v preteklih dneh tudi že preizkušena na vaji Vihra 2015. Sestava 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki se lahko aktivirajo v 24 urah, v 48 urah pa se lahko vanjo vključijo tudi dodatni pripadniki do skupnega števila tudi več kot tisoč, bo pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite delovala kot pomoč Civilni zaščiti, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče.
Po ministrovih besedah bo vključevanje Slovenske vojske v ukrepanje in reševanje ob naravnih ter drugih nesrečah v prihodnje še bolj usklajeno in učinkovito, skupno usposabljanje in nastop pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in pripadnikov Slovenske vojske pa bosta prispevala k zmanjšanju posledic naravnih nesreč ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami dvignila na še višjo raven.
V nadaljevanju je minister Veber podal tudi kratko analizo dela v zaščiti in reševanju preteklo leto. Leta 2014 je bilo tako v Sloveniji več kot 14.500 različnih dogodkov, v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč. Med te dogodke štejemo predvsem naravne in druge nesreče, nesreče v prometu, požare in eksplozije, onesnaženja ter nesreče z nevarnimi snovmi, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev ter motnje oskrbe in poškodbe objektov. Ob teh dogodkih je bilo aktiviranih več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih enot, služb in drugih sestav. Škoda po teh dogodkih je ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so znašali 45,5 milijona evrov, iz Solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18, 3 milijona evrov.
Minister je spomnil na še en pomemben dosežek sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu. Pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki drugih reševalnih služb in delavci elektropodjetij so namreč v enem samem mesecu uspeli ublažiti škodo zaradi žleda in odpraviti izpad elektrike. To je po njegovih besedah resnično velik dosežek, ki si ga v obdobju neizprosne ujme ni upal napovedati nihče, ne nazadnje tudi zato, ker so se s podobnimi težavami v tujini spopadali tudi več mesecev. Hitra sanacija žledne ujme pa ne bi uspela, če v najtežjem obdobju Republiki Sloveniji ne bi pomagale tudi druge države. “Že nekaj mesecev po tem, ko smo v Sloveniji resnično potrebovali pomoč in smo jo tudi dobili, so našo neposredno okolico – Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino – prizadele hude poplave. V zadoščenje nam je, da smo ob hvaležnosti za pomoč, ki smo jo prejeli, lahko tudi mi s svojimi silami za zaščito, reševanje in pomoč pomagali na območjih, na katerih so se ljudje zaradi naravne ujme znašli v izjemno težkih razmerah,” je ob tem dodal minister.
V zvezi z izzivi in nalogami, ki jih je treba uresničiti oziroma dokončati, je minister Veber omenil predvsem pripravo nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je bistven za nadaljnji razvoj sistema, ter nakup posebne opreme za uvedbo sistema eCall, ki bo omogočal hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče. Letos bomo organizirali tudi tradicionalne bienalne dneve zaščite in reševanje – prvič imenovane po dolgoletnem poveljniku Civilne zaščite RS Miranu Bogataju.
Minister za obrambo Janko Veber je ob koncu poudaril, da vse ocene delovanja in rezultati potrjujejo, da je urejenost, ki jo imamo v Republiki Sloveniji na področju zagotavljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, in temelji na prostovoljnih reševalcih ter sodelovanju poklicnih sestav, kamor spadajo tudi policijske in vojaške sile, ena najboljših in tudi najracionalnejših rešitev za ohranjanje varnosti ter zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But sta na prireditvi zaslužnim posameznikom in ustanovam podelila priznanja za pomembne prispevke k zaščiti in reševanju ter nagrado, kipec Civilne zaščite, za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, ki ga je letos prejel Joško Berlec. S svojim delom je pustil neizbrisen pečat v gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh.
Na podlagi predlogov različnih reševalnih služb, organov, občin, izpostav in drugih je komisija za nagrade in priznanja Civilne zaščite letos predlagala podelitev 960 priznanj, od tega 802 bronastih, 70 srebrnih in 68 zlatih znakov ter 19 plaket in kipec Civilne zaščite Republike Slovenije. Na današnji osrednji podelitvi je bil podeljen del teh priznanj, na regijskih podelitvah, ki bodo v naslednjih dneh, pa bodo podeljena še preostala. Podeljena so bila tudi priznanja v zahvalo organizacijam iz držav, ki so ob žledu februarja 2014 na zaprosilo Slovenije poslale reševalno pomoč v obliki električnih agregatov in reševalnih ekip. To so Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, ZDA in Suvereni malteški viteški red.
Obrambni minister Veber ob Dnevu civilne zaščite izrazil navdušenje na novo modularno zmogljivostjo Slovenske vojske
/in Novice /by prV Vojašnici Petra Petriča v Kranju so v sklopu Dneva civilne zaščite predstavili novo modularno zmogljivost Slovenske vojske za sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči. V zmogljivost bo vključenih do 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo z opremo za delovanje na prizadetih lokacijah pripravljeni v 24 urah, v 48 urah se jih bo aktiviralo lahko do tisoč, in se bodo za tovrstna posredovanja tudi redno dodatno usposabljali. Pred predstavitvijo je minister za obrambo Janko Veber nagovoril pripadnike zmogljivosti ter pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki bodo skupaj delovali pri ukrepanju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Kot je dejal, bo nova zmogljivost Slovenske vojske aktivirana ob dogodkih, kot so naravne in druge nesreče večjega obsega, ter ob dogodkih, ko gre za obrambno oziroma vojaško delovanje. Poudaril je, da so pripadniki zmogljivosti v preteklih dneh na vaji Vihra 2015 pokazali in dokazali, da so visoko usposobljeni in pripravljeni na zahtevne naloge. Številni med njimi so že večkrat sodelovali pri reševanju ob naravnih ujmah, zato je izrazil prepričanje, da bodo izkušnje koristno uporabili tudi pri delovanju v tej sestavi.
Minister za obrambo je posebej izpostavil dvonamensko uporabo sredstev in opreme, torej tako za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ter reševanje, kot za značilne vojaške dejavnosti, kar je najracionalnejša rešitev. Takšen pristop pri nakupu opreme želi vodstvo ministrstva, kot je dejal Janko Veber, uveljaviti v celotnem obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večnamenska uporaba opreme po oceni ministra pomembno prispeva tudi k hitremu odzivu na nesreče in izboljša varnost vseh, ki opravljajo vojaške naloge ter naloge zaščite in reševanja.
Slovenska vojska je bila že do zdaj močno vključena v izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, saj so pripadniki Slovenske vojske pomagali pri zaščiti prebivalcev in varstvu premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter pri odpravljanju njihovih posledic, pri gašenju požarov v naravi, prevozu osebja in sredstev za reševanje ter pri evakuacijah prebivalcev v najtežjih razmerah. Glede na to, da so naravne in civilizacijske nesreče v povezavi s spremenjenimi klimatskimi in okoljskimi razmerami med največjimi grožnjami naši varnosti, pa je bil, kot je dejal minister, utemeljen razmislek, kako bi usklajenost delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Slovenske vojske ob takih nesrečah dvignili na še višjo raven in se še hitreje ter učinkoviteje odzivali na potrebe prebivalstva. Minister je izrazil prepričanje, da je bil z oblikovanjem zmogljivosti narejen pomemben korak v to smer ter se zahvalil načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalmajorju dr. Andreju Ostermanu in poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu.
Minister za obrambo Janko Veber, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan so si na delovnih točkah skupaj ogledali predstavitev zmogljivosti Slovenske vojske ter sil za zaščito, reševanje in pomoč, in sicer poveljniški mesti Slovenske vojske in Civilne zaščite, njihova inženirska sredstva, opremo Gasilske zveze Slovenije, RKBO in laboratorijev SV in CZ, zmogljivosti in opremo za reševanje in prvo pomoč ter logistične zmogljivosti Slovenske vojske in enote za intervencije Civilne zaščite.
Po ogledu je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman povedal, da so v modularno zmogljivost vključene vse enote in oprema SV, ki so v preteklosti sodelovale pri zaščiti, reševanju in pomoči, ter da je zmogljivost neposredno vključena v linijo vodenja in poveljevanja. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je dejal, da imamo v Sloveniji poleg modularne zmogljivosti za potrebe zaščite in reševanja približno 60 tisoč prostovoljnih in poklicnih gasilcev z opremo, v reševanje pa se vključuje tudi Policija. Kot je dejal, je obstoječi sistem zagotovilo za varnost in učinkovito ukrepanje, opozoril pa je na nujnost popolnjevanja državnih rezerv.
V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila nato v nadaljevnau dneva osrednja slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite. Udeležila sta se je tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Janko Veber.
Minister za obrambo Janko Veber je v svojem govoru poudaril, da je dan Civilne zaščite dan vseh, ki ob naravnih in drugih nesrečah skrbijo za varstvo državljank in državljanov Republike Slovenije, ter čestital vsem, ki so se v zadnjem obdobju še posebno izkazali s svojim delom in so danes prejeli zaslužena priznanja. Ob tem je dodal, da je ta dan obenem tudi nekakšna vsakoletna prelomnica, ob kateri je še bolj kot sicer po vsaki večji nesreči in intervenciji treba razmisliti, kaj je treba še narediti, da bo sistem zaščite in reševanja tudi v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki nam jih prinaša narava s svojimi vse bolj nepredvidljivimi pojavi. Ti pojavi so glede na spremenjene klimatske razmere vse hujši in so tudi ena največjih groženj naši varnosti.
Minister je izrazil zadovoljstvo ob oblikovanju in uvedbi nove modularne zmogljivosti Slovenske vojske, ki je namenjena sodelovanju v zaščiti, reševanju in pomoči, in je bila v preteklih dneh tudi že preizkušena na vaji Vihra 2015. Sestava 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki se lahko aktivirajo v 24 urah, v 48 urah pa se lahko vanjo vključijo tudi dodatni pripadniki do skupnega števila tudi več kot tisoč, bo pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite delovala kot pomoč Civilni zaščiti, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče.
Po ministrovih besedah bo vključevanje Slovenske vojske v ukrepanje in reševanje ob naravnih ter drugih nesrečah v prihodnje še bolj usklajeno in učinkovito, skupno usposabljanje in nastop pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in pripadnikov Slovenske vojske pa bosta prispevala k zmanjšanju posledic naravnih nesreč ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami dvignila na še višjo raven.
V nadaljevanju je minister Veber podal tudi kratko analizo dela v zaščiti in reševanju preteklo leto. Leta 2014 je bilo tako v Sloveniji več kot 14.500 različnih dogodkov, v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč. Med te dogodke štejemo predvsem naravne in druge nesreče, nesreče v prometu, požare in eksplozije, onesnaženja ter nesreče z nevarnimi snovmi, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev ter motnje oskrbe in poškodbe objektov. Ob teh dogodkih je bilo aktiviranih več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih enot, služb in drugih sestav. Škoda po teh dogodkih je ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so znašali 45,5 milijona evrov, iz Solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18, 3 milijona evrov.
Minister je spomnil na še en pomemben dosežek sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu. Pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki drugih reševalnih služb in delavci elektropodjetij so namreč v enem samem mesecu uspeli ublažiti škodo zaradi žleda in odpraviti izpad elektrike. To je po njegovih besedah resnično velik dosežek, ki si ga v obdobju neizprosne ujme ni upal napovedati nihče, ne nazadnje tudi zato, ker so se s podobnimi težavami v tujini spopadali tudi več mesecev. Hitra sanacija žledne ujme pa ne bi uspela, če v najtežjem obdobju Republiki Sloveniji ne bi pomagale tudi druge države. “Že nekaj mesecev po tem, ko smo v Sloveniji resnično potrebovali pomoč in smo jo tudi dobili, so našo neposredno okolico – Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino – prizadele hude poplave. V zadoščenje nam je, da smo ob hvaležnosti za pomoč, ki smo jo prejeli, lahko tudi mi s svojimi silami za zaščito, reševanje in pomoč pomagali na območjih, na katerih so se ljudje zaradi naravne ujme znašli v izjemno težkih razmerah,” je ob tem dodal minister.
V zvezi z izzivi in nalogami, ki jih je treba uresničiti oziroma dokončati, je minister Veber omenil predvsem pripravo nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je bistven za nadaljnji razvoj sistema, ter nakup posebne opreme za uvedbo sistema eCall, ki bo omogočal hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče. Letos bomo organizirali tudi tradicionalne bienalne dneve zaščite in reševanje – prvič imenovane po dolgoletnem poveljniku Civilne zaščite RS Miranu Bogataju.
Minister za obrambo Janko Veber je ob koncu poudaril, da vse ocene delovanja in rezultati potrjujejo, da je urejenost, ki jo imamo v Republiki Sloveniji na področju zagotavljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, in temelji na prostovoljnih reševalcih ter sodelovanju poklicnih sestav, kamor spadajo tudi policijske in vojaške sile, ena najboljših in tudi najracionalnejših rešitev za ohranjanje varnosti ter zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But sta na prireditvi zaslužnim posameznikom in ustanovam podelila priznanja za pomembne prispevke k zaščiti in reševanju ter nagrado, kipec Civilne zaščite, za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, ki ga je letos prejel Joško Berlec. S svojim delom je pustil neizbrisen pečat v gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh.
Na podlagi predlogov različnih reševalnih služb, organov, občin, izpostav in drugih je komisija za nagrade in priznanja Civilne zaščite letos predlagala podelitev 960 priznanj, od tega 802 bronastih, 70 srebrnih in 68 zlatih znakov ter 19 plaket in kipec Civilne zaščite Republike Slovenije. Na današnji osrednji podelitvi je bil podeljen del teh priznanj, na regijskih podelitvah, ki bodo v naslednjih dneh, pa bodo podeljena še preostala. Podeljena so bila tudi priznanja v zahvalo organizacijam iz držav, ki so ob žledu februarja 2014 na zaprosilo Slovenije poslale reševalno pomoč v obliki električnih agregatov in reševalnih ekip. To so Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, ZDA in Suvereni malteški viteški red.
Ministrica Kopač Mrak ne bo podpisala soglasja za imenovanje Žgajnerjeve na čelo CSD Trbovlje
/in Novice /by prMinistrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ne bo podpisala soglasja za imenovanje nekdanje poslanke Barbare Žgajner za direktorico Centra za socialno delo (CSD) Trbovlje. Svet zavoda, ki je izbiral med kandidati za direktorsko mesto, bo razrešila in postopke ponovila. Žgajnerjeva je bila za direktorico CSD Trbovlje izbrana na ponovljenem razpisu, na katerega je prispelo sedem vlog, pet kandidatov pa je ustrezalo pogojem iz razpisa.
Po poročanju medijev je problematično dejstvo, da Žgajnerjeva sedi tudi v svetu CSD, ki je kandidate za direktorja CSD izbiral. Iz odločanja o sebi se je sicer izločila, a Kopač Mrakova kljub temu soglasja za njeno imenovanje ne bo podpisala. Zadevo po poročanju medijev preiskujejo tudi kriminalisti, od sredine februarja pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije, kjer podrobnosti ne razkrivajo.
Po poročanju medijev je prvi razpis za direktorja oziroma direktorico CSD Trbovlje trajal 15 dni, drugi pa 30 dni, v tem času pa je Žgajnerjeva opravljala strokovni izpit, brez katerega ne bi mogla postati direktorica. Predsednica sveta CSD Trbovlje Aleksandra Ocvirk je medijem povedala, da so prijavni rok podaljšali, da bi se kandidati čim bolje pripravili ter svoj program in vizijo temeljito razdelali. Ministrica dr. Kopač Mrakova pa je v izjavi za medije dejala, da bo svet CSD razrešila in vse postopke ponovila. Dodala je, da če bo Žgajnerjeva ponovno izbrana kot najboljša kandidatka, z njenim imenovanjem ne bo imela težav.
Konferenca SD izvolila Bojana Kontiča za svojega predsednika in Darjo Lavtižar Bebler za podpredsednico ter zastavila načrt dela s konkretnimi projekti za ljudi
/in Novice, Stranka /by prV soboto, 28. februarja, je v Portorožu potekala prva seja Konference Socialnih demokratov od kar je januarja letos strankin Kongres izvolil predsednika stranke mag. Dejana Židana in novo vodstvo. Za novega predsednika Konference SD, ki je najvišji organ stranke med dvema Kongresoma, je bil izvoljenBojan Kontič, ki je bil edini kandidat za predsednika, za podpredsednico pa so članice in člani izmed dveh kandidatk, Martine Vuk in Darje Lavtižar Bebler, izvolili slednjo. Predsednik SD Dejan Židan je v uvodnem nagovoru članicam in članom Konference SD poudaril, da je stranka SD v začetku letošnjega leta na Kongresu dobila novo vodstvo z nalogo socialni demokraciji vrniti položaj, ki ga Slovenija potrebuje. “Slovenija potrebuje politično stranko, ki v vsakem svojem dejanju razmišlja, kaj je dobro za ljudi,” je povedal Židan.
Predsednik SD je opozoril tudi na svojo predvolilno obljubo na letošnjem Kongresu o tem, da je treba “zaključiti tisto obdobje, ko se je razmišljalo samo o sanaciji bank, o nekaterih ukrepih, ki jih od nas zahteva Evropska unija, o ukrepih, ki slišijo na ime finančna konsolidacija, povsem na stranski tir se je pa dalo interese zaposlenih, interese upokojencev, interese mladih ljudi”. To obdobje se sedaj zaključuje, je ocenil Židan. Po njegovih besedah je v tem trenutku v Sloveniji prisotna razprava, kaj narediti z gospodarsko rastjo ter ali mora iti vsa gospodarska rast “za to, da dokazujemo, kako smo pridni pred imaginarno Evropsko komisijo, da dokazujemo, da so naše banke kapitalsko preveč ustrezne, in nekatere druge stvari, ki nimajo neposredne povezave z blaginjo ljudi”.
Socialni demokrati vemo, da temu ni tako, je poudaril Židan. Zato zahtevamo, naj bodo zaposleni, upokojenci in ljudje, ki jim je težko, soudeleženi pri sedanjih gospodarskih rezultatih. “Mi ne pristajamo na razpravo, da vse, kar se dogaja dobrega, konča v t.i. javno-finančni konsolidaciji. Prišel je čas, ko je treba zlasti konsolidirati položaj ljudi,” je poudaril predsednik SD, ki je hkrati pojasnil, da bi imelo to za posledico večjo potrošnjo in večjo gospodarsko aktivnost.
Novi predsednik Konference SD Bojan Kontič je prepričan, da smo prav Socialni demokrati tisti, ki bomo v prihodnje znali prisluhniti in uveljaviti stališča ljudi. Kot je v izjavi medijem po imenovanju na mesto predsednika Konference SD priznal Kontič, ni mogoče biti vsem všečen, sam pa je prepričan, da je treba zlasti poskrbeti za ljudi in uveljavljati njihove interese. “Tistih, ki uveljavljajo interes kapitala, je tako ali tako v Sloveniji dovolj,” je dodal Kontič.
Kot predsednik strankine konference se bo Kontič zavzemal za dobro vsebino, kjer se bodo našli ljudje, ki živijo od svojega dela in znanja. V prihodnjih razpravah bodo po njegovem mnenju program stranke znali operacionalizirati in na tej podlagi tudi voditi svojo politiko. Konkretno pa bo po njegovih besedah potrebno stranki “dodajati prav to socialdemokratsko noto, ki jo ljudje od nas pričakujejo, to pa je to, da znamo poskrbeti za ljudi in da so ljudje na prvem mestu”.
Darja Lavtižar Bebler bo kot podpredsednica Konference SD poskušala še posebej poudarjati pereče probleme, kot sta beg možganov in status tistih upokojencev, ki kljub polni delovni dobi komajda preživijo. Obenem si želi, da se bomo Socialni demokrati še bolj angažirali in spodbudili k delovanju tudi ženske v stranki.
Na seji Konference SD so članice in člani obravnavali politične in strateške usmeritve slovenske socialne demokracije v prihodnje ter zastavili načrt dela SD s konkretnimi projekti za prihodnost Slovenije. Razpravo na konferenci je kot izrazito proaktivno pozdravil tudi predsednik SD Dejan Židan. “Socialni demokrati gradimo novo vizijo, novo družbo, vabimo vse ostale stranke, nevladne organizacije, da se nam pridružijo,” je navedel predsednik SD.
Socialdemokratske stranke skupaj s sindikati na mednarodni konferenci v Portorožu o izzivih za jugovzhodno Evropo
/in Novice /by prSlovenski Socialni demokrati s sestrskimi strankami in sindikati iz držav z Zahodnega Balkana na tridnevni mednarodni konferenci v Portorožu razpravljamo o novih izzivih za jugovzhodno Evropo. Konferenco sta v četrtek popoldne odprla predsednik SD mag. Dejan Židan in piranski župan dr. Peter Bossman. Ključen cilj konference je poiskati razvojno usmeritev, ki bo socialne demokrate in sindikate v Sloveniji in v regiji držav Zahodnega Balkana vrnila v središče družbenega in političnega dogajanja. Alternativa sedanji ureditvi mora biti socialno partnerstvo, ekonomska demokracija in nova, moderna država blaginje in aktivno državljanstvo. V Sloveniji smo ponosni na naše tradicionalno zavezništvo s sindikati, ki sicer pride bolj do izraza, ko smo SD v opoziciji, vendar pa naše sodelovanje postaja zgledno tudi, ko smo Socialni demokrati v vladi.
Pravkar smo uspešno zaključili pogajanja o novem socialnem sporazumu za izhod iz krize. Upamo, da se bo naše sodelovanje še izboljšalo, kajti le tako se bomo lahko uspešno soočili z izzivi, tako v Sloveniji kot v drugih državah jugovzhodne Evrope. Za dobre odnose med sindikati in strankami socialne demokracije je ključno zavedanjih o skupnih koreninah in hkrati o različni družbeni vlogi, saj so sindikati stanovska organizacija članstva, medtem ko mora politična stranka zastopati interese vseh državljank in državljanov.
Stranke in sindikati se srečujemo s podobnimi izzivi, saj članstvo v sindikatih upada, naveličanost in razočaranje volivcev s tradicionalnimi političnimi strankami, med katere sodimo tudi Socialni demokrati, pa tudi narašča. Oboji moramo torej najti odgovore za prihodnost, ki nas bodo ponovno vrnili v središče družbenega dogajanja. Pripravili smo ambiciozen program, da si zastavimo nove cilje sodelovanja med socialnimi demokracijami in sindikati v regiji. Socialni demokrati in sindikati imamo iste korenine, ki izhajajo iz delavstva in njegovih pravic, zato se veselimo naših skupnih ciljev za prihodnost.
V svojem nagovoru udeležencem ob otvoritvi je predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan poudaril velik pomen sodelovanja med socialnimi demokrati in sindikati. Po Židanovih besedah se morajo socialni demokrati in sindikati zavedati, da izvirajo iz istih korenin, čeprav imajo različno nalogo. “In samo, če se medsebojno podpiramo, bomo to nalogo uspešno zaključili,” je dejal predsednik SD. Skupna dolžnost socialnih demokratov in sindikatov po besedah Židana je, da se borijo za osnovne pravice, kot je na primer minimalna plača, in osnovne socialne postulate socialne države, pri čemer je kot enega izmed njih omenil boj proti socialni kapici.
Mednarodne konference SD se udeležuje tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dejal je, da verjame v socialno partnerstvo, ki je po njegovem mnenju močna alternativa, kako reševati težave neke družbe. A je opozoril, da pri nas stranke in sindikati premalo sodelujejo. Po njegovih besedah so v nemškem parlamentu vsi poslanci iz vrst socialnih demokratov tudi člani sindikata, medtem ko Sloveniji po njegovih informacijah temu ni tako. “Tudi to kaže, kdo se mora komu približati – ali stranke sindikatom ali sindikati strankam. Moj odgovor je jasen: stranke se morajo približat sindikatom,” je dejal vodja ZSSS.
Namesto tega pa skušajo po besedah Semoliča stranke v Sloveniji delovanje sindikatov omejevati, pri čemer je omenil spremembe referendumske zakonodaje, za katere je glasovala tudi SD. Te so po besedah Semoliča povzročile, da referenduma o pomembnejših vprašanjih skoraj ne more biti, kar se mu zdi slabo. Glede SD in njenega sodelovanja s sindikati je opozoril, da vedno ni bilo najboljše. Ko je med letoma 2009 in 2011 predsednik SD Borut Pahor vodil vlado, po Semoličevih besedah ni želel poslušati sindikatov in je šel v sprejemanje pokojninske reforme kljub temu, da so bili sindikati proti, zato je reforma tudi padla. “Potem pa pride desnica in z njo korektno sprejmemo pokojninski zakon in zakon o delovnih razmerjih,” je dejal Semolič.
O socialnem partnerstvu ter odnosu med strankami in sindikati so udeleženci konference govorili predvsem v četrtkovem in današnjem dopoldanskem delu. V popoldanskem in jutrišnjem delu pa bomo spregovorili še o ekonomski demokraciji kot novi paradigmi in o modernizaciji državne blaginje v 21. stoletju, kjer na omizju sodelujeta nekdanji minister iz vrst SD dr. Rado Bohinc in mag. Rajko Bakovnik iz Centra za participativni menedžment. V soboto dopoldne pa bo udeležence nagovorila tudi evropska poslanka in podpredsednica S&D mag. Tanja Fajon, nato pa v omizju o modernizaciji socialne politike še ministrica za delo iz vrst SD dr. Anja Kopač Mrak.
Celoten nagovor predsednika SD ob otvoritvi konference si lahko ogledate v videoposnetku:
Govor predsednika SD Dejana Židana na otvoritvi mednarodne konference “Novi izzivi za jugovzhodno Evropo” from Socialni demokrati on Vimeo.
Omizje mednarodne konference SD o prihodnjih izzivih socialnega partnerstva si lahko ogledate v spodnjih videoposnetkih:
Mednarodna konferenca SD – uvod Matevža Frangeža in dr. Franceta Križaniča from Socialni demokrati on Vimeo.
Mednarodna konferenca SD – predsednik ZSSS Dušan Semolič from Socialni demokrati on Vimeo.
Mednarodna konferenca SD – državna sekretarka Martina Vuk from Socialni demokrati on Vimeo.
Galerija fotografij mednarodne konference SD najdete na spletni povezavi: http://skrci.me/mV5yi
Dr. Jernej Pikalo gost omizja o javnem šolstvu na TV SLO 3
/in Novice /by prNekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v petek, 27. februarja, udeležil pogovornega omizja o javnem šolstvu “Na tretjem” programu TV Slovenija, ki ga je vodila novinarka Majda Juvan, kjer je predstavil ustavno pobudo Socialnih demokratov za dopolnitev 57. člena Ustave Republike Slovenije, s katero želimo ohraniti javno šolstvo in ob tem v oddaji zastopal naša stališča do financiranja javnega in zasebnega šolstva.
Zanimiv pogovor si lahko ogledate na spletni povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174322330
Predsednik SD Židan ob obisku na Obali odločno proti možnosti prodaje deleža v Luki Koper
/in Novice /by prPovsem napačno je razmišljati, da bi kot del javno-zasebnega partnerstva, ki bo potrebno za financiranje izgradnje drugega tira, prišla v poštev tudi prodaja Luke Koper, je ob obisku državnega strateškega infrastrukturnega podjetja v Kopru poudaril predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan. Dodal je, da Luka je in bo ostala v lasti države. Kot je spomnil Židan, je pristojno ministrstvo pripravilo vlogo za sofinanciranje drugega tira, zdaj pa mora skupaj z ministrstvom za finance razviti še model javno-zasebnega partnerstva. Ob tem pa je predsednik SD poudaril, da “je povsem napačno razmišljati, da je lahko kot del tega javno-zasebnega partnerstva tudi prodaja Luke Koper.”
“Luka Koper je z našega stališča zelo zelo strateška naložba države in če država razmišlja o kakšnih lastniških deležih, lahko kvečjemu o povečanju lastniškega deleža, ne pa o zmanjšanju,” je dejal.
Glede možnosti, da bi v javno-zasebno partnerstvo vstopili Kitajci, je Židan pojasnil, da so Kitajci “načeloma zainteresirani tudi za infrastrukturne projekte, tudi v Sloveniji, a na način, da imajo od tega tudi dobiček.”
“Ko bo projekt javno-zasebnega partnerstva razvit, predvidevam, da bosta resorni minister in finančni minister vprašala potencialne partnerje, ne samo v Evropi, ampak tudi drugje, ali so sedaj pripravljeni iti v javno-zasebno partnerstvo, in tudi zelo jasno povedala, da so pa nekatere omejitve,” je povedal predsednik SD. Ena od teh omejitev je po Židanovih besedah lastništvo Luke Koper, ki “mora in bo ostalo v lasti Slovenije”.
Kot je pojasnil član uprave Luke Koper Andraž Novak, so Židanu predstavili načrte za prihodnost, poleg drugega tira pa so se pogovarjali tudi o vseh drugih odprtih vprašanjih v Luki, od vhodov v pristanišče do navezave na avtocestno infrastrukturo, dotaknili pa so se tudi lanskih poslovnih rezultatov družbe.
Židan je izpostavil tudi odnos, ki ga ima kmetijsko ministrstvo do Luke, saj preko nje potekajo tudi živinski promet, promet hrane in surovin zanjo. “Mi smo se dogovorili že pred nekaj leti, da temu prilagodimo tudi inšpekcijske službe, tako da delovanje Luke Koper ni odvisno od tega, kako inšpekcijska služba ali država deluje, ampak se državna služba povsem prilagodi potrebam Luke,” je poudaril in dodal, da kjer lahko, pomagajo odpirati vrata.
Židana veseli tudi, da Luka Koper “natančno ve, kaj želi biti tudi v prihodnje”. V pristanišču imajo smele razvojne načrte, pri tem pa pričakujejo pomoč države. “Sami bi investirali tudi v nekatere nujno potrebne cestne poti,” je navedel Židan, pri čemer po njegovem mnenju ni težava v denarju, ampak v pretirano dolgih postopkih, saj se država in lokalna skupnost ne znata dogovoriti. Zato bo naslovil vprašanje, ali na ravni vlade obstaja kakršna koli možnost, da se omenjeni postopki pospešijo.
Po delovnem obisku Luke Koper se je predsednik SD in podpredsednik vlade RS mag. Dejan Židan v caffeju Loggia udeležil še omizja lokalne organizacije Socialnih demokratov, kjer je sodeloval v odprtem pogovoru s predsednico SD Koper mag. Tatjano Magdalenič in glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem o prihodnjem delovanju stranke na terenu.
Župan Velenja Bojan Kontič ponosen na certifikat Srcu prijazna občina
/in Lokalno, Novice /by prVelenjska občina je prejela certifikat Srcu prijazna občina. Velenjčani so namreč jeseni lani pristopili k projektu iHelp. Velenjski župan Bojan Kontič je na novinarski konferenci povedal, da je mesečni strošek občine za iHelp okrog 300 evrov, v varnostni mreži pa je že več kot 300 ljudi z območja Velenja. Po Kontičevih besedah se lahko velenjska občina pohvali s številnimi nazivi, saj so med drugim prijazni otrokom, mladim, starejšim in invalidom.
“Poskušamo biti občina, ki je prijazna do vseh skupin in generacij naših občanov. Vse storitve, ki jih ponujamo in jih želimo uveljaviti, so z namenom boljšega in lažjega življenja v občini. Ena takšnih je tudi brezplačna mobilna aplikacija iHelp, ki je dobrodošla novost pri pomaganju ob nesrečah,” pravi Kontič. Dodal je še, da bodo z omenjeno aplikacijo skušali v krog ljudi, ki lahko pomagajo, in tistih, ki bodo pomoč potrebovali, združiti toliko znanja in sposobnosti ter tako prispevati k temu, da bo čim manj žrtev oziroma posledic srčnih infarktov.
Idejni vodja iHelp Andraž Ogorevc pa je pojasnil, da z aplikacijo lahko pomagamo sebi oziroma drugemu v primeru nenadnega srčnega zastoja ali drugih nesreč. Po njegovih besedah je iHelp mobilna aplikacija, ki združuje družino, prijatelje in reševalce za hitrejše nudenje prve pomoči. Trenutno je iHelp uporabnikov v varnostni mreži nekaj več kot 18.000. Aplikacija tudi do 10-krat skrajša čas reševanja ponesrečenca in s tem povečuje možnost preživetja, saj pošlje SOS-sporočilo s podatki lokacije, nesreče in pomembnimi zdravstvenimi podatki uporabnika, obvesti prijatelje, družino in vse uporabnike iHelpa, ki so v neposredni bližini, ter sproži klic na številko 112. Poleg tega aplikacija vodi tudi skozi temeljne postopke oživljanja in išče lokacijo najbližjih avtomatskih defibrilatorjev.
Minister Veber in poveljnik CZ RS Šestan na posvetu z župani Severnoprimorske regije o učinkovitejšem ukrepanju ob naravnih in drugih nesrečah
/in Novice /by prMinister za obrambo Janko Veber se je na Izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Nova Gorica udeležil posveta o delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči. Na srečanju, gre za tretje srečanje z župani od načrtovanih trinajstih po Sloveniji, je minister Veber predstavil prizadevanja ministrstva za učinkovitejše ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Minister za obrambo Janko Veber se je županom in drugim predstavnikom občin Severnoprimorske regije zahvalil za uspešno delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Regija je izpostavljena različnim nevarnostim, zato je tokratno srečanje s poveljnikom Civilne zaščite Republike Slovenije Srečkom Šestanom in poveljnikom Civilne zaščite Severnoprimorske regije mag. Samom Kosmačem pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj. “Še posebej zdaj, ko na obrambnem ministrstvu pripravljamo nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj sistema,” je na srečanju poudaril minister Veber.
Minister Veber je med pogovorom z župani dejal, da si ministrstvo prizadeva izboljšati učinkovitost ukrepanja ob morebitnih nesrečah, zato je predvsem na podlagi izkušenj ob lanskem žledolomu oblikovalo modularno enoto Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč, ki bo pod okriljem poveljnika CZ RS delovala kot pomoč Civilni zaščiti, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče. Ta enota pripadnikov Slovenske vojske bo glede na znanje in zmogljivosti, ki so potrebni ob naravnih nesrečah, modularno sestavljena, saj se je prav tu pokazala prednost sodelovanja več strokovnjakov pri sprejemanju nujnih ukrepov za obvladovanje razmer. Tako skupino pripadnikov pa bo mogoče tudi aktivneje vključevati v proces svetovanja na terenu in prenos izkušenj. Minister Veber je med ukrepi, ki bodo prispevali k izboljšanju delovanja sistema zaščite in reševanja, navedel tudi odločitev o zamenjavi oziroma posodobitvi voznega parka ministrstva.
Poveljnik CZ Severnoprimorske regije mag. Samo Kosmač je predstavil regijske zmogljivosti in delo CZ v regiji, poveljnik CZ RS Srečko Šestan pa je župane podrobneje seznanil s sistemom zaščite in reševanja, s silami, ki jih imamo na državni ravni na razpolago ob različnih vrstah nesreč, ter z načinom dela reševalcev ob nesrečah, od aktiviranja državnega načrta do zaprosil ter poročanja in zajemanja podatkov o nesrečah. Ob koncu je župane opozoril na tista področja in naloge, pri katerih bi bile občine lahko aktivnejše. Tako je na župane naslovil priporočila, da imenujejo poveljnika CZ občine, ki naj bi bil hkrati svetovalec za področje zaščite, reševanja in pomoči, imenujejo štab CZ občine, sestavljen iz članov občinske uprave, imajo samostojnega svetovalca za področje zaščite, reševanja in pomoči oziroma ga imenujejo za več občin skupaj. Med priporočili republiškega poveljnika so tudi ta, da občine vnaprej sklenejo pogodbe za dobavo materiala oziroma storitev, ki bi jih potrebovale ob nesrečah, da pozornost ob nesrečah namenijo delu z novinarji ter sprejmejo intervencijske ukrepe.
Po izvedbi posvetov v vseh trinajstih regijah Slovenije, kjer delujejo izpostave RS za zaščito in reševanje bodo oblikovani predlogi za večjo učinkovitost delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči.
Bodoče voditeljice strank in držav na povabilo Mladega foruma SD v Sloveniji
/in Novice /by prMed 20. in 22. februarjem je v dvorani hotela Paka v Velenju potekal prvi mednarodni seminar “Mlade ženske v politiki”, ki ga je organiziral Mladi forum slovenskih Socialnih demokratov. Na seminarju je sodelovalo deset podmladkov socialdemokratskih strank iz sedmih držav regije Zahodnega Balkana. Na seminarju so kot sogovornice različnih omizij sodelovale številne ugledne gostje, med njimi tudi Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sonja Lokar, predsednica Evropskega ženskega lobija, Zdravka Vasiljević Rudonič, predsednica savinjsko-šaleškega Ženskega foruma SAŠA in Laura Slimani, predsednica podmladka stranke francoskih Socialistov. Vse ugotovitve in zaključki seminarja ter analiza položaja mladih žensk v naši regiji bodo vključeni tudi v gradivo za prihodnji kongres Stranke evropskih Socialistov (PES), ki bo potekal 13. junija 2015 v Budimpešti.
Vodja poslancev SD Han pisal premieru Cerarju in finančnemu ministru Mramorju glede selektivnosti olajšav pri investicijah
/in Novice /by prOdprto pismo vodja poslanske skupine SD Matjaža Hana predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju in ministru za finance dr. Dušanu Mramorju glede selektivnosti olajšav pri investicijah – nakup avtobusov po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
Spoštovani,
finančna in gospodarska kriza je od njenega pričetka od vlad terjala ukrepanje, ki bi ublažilo vse večje pritiske na slovensko gospodarstvo. Različnih zakonskih sprememb in dopolnitev je bil deležen tudi del davčne zakonodaje, ki se nanaša na uveljavljanje olajšav iz naslova investicij.
Spoznanje, da so olajšave za investicije dolgoročna naložba, se je izkazalo kot ključno, če želimo doseči vidnejši napredek in preboj gospodarstva, ki so ga še do pred nedavnim bremenili izrazito negativni trendi. Ti so po različnih panogah pustošili z različno intenziteto, a s posledicami, ki imajo skupni imenovalec: velik upad gospodarske dejavnosti, nezmožnost vstopanja na nove trge, kreditni krč in navsezadnje propad podjetij.
V naboru podjetij, ki so bila zaradi svojih specifik podvržena toliko večjim pritiskom, so tudi tista, ki se ukvarjajo z dejavnostjo cestnega prevozništva. Višanje stroškov vzdrževanja ter pogonskih goriv in cestnin, davčne obremenitve ter upad gospodarske dejavnosti so manjšali obseg in konkurenčnost njihovega delovanja, kar je tlakovalo pot k prepotrebnim spremembam glede olajšav za investicije v tej panogi.
Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini tako omogoča, da lahko davčni zavezanci uveljavijo olajšave »za nakup tovornih motornih vozil in avtobusov pravnih oseb za motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, v sklopu tega pa je bilo določeno prehodno obdobje, da lahko zavezanci za leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavljajo znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V« (vir: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb).
Slovenski cestni avtoprevozniki že dalj časa opozarjajo na izrazito neenakopraven položaj podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so ga ti deležni po izteku prehodnega obdobja (2014). Namreč določba 55 a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb uveljavljanje olajšave določa samo za avtobuse na hibridni in električni pogon, s tem, da praksa kaže, da je ti kategoriji avtobusov moč zaslediti v zelo omejenem obsegu, povečini v mestnem prometu. Neživljenjska določba zakona tako predvideva olajšave pri nakupu avtobusov, ki so z vidika ekologije in tehnološke varnosti tako napredni, da jih proizvajalci razvrščajo v vrh ponudbe prevoznikom, ki takšna vozila tudi najbolj potrebujejo za prevoze potnikov.
Naj ob tem spomnimo, da je bilo prehodno obdobje zaradi razmer in omenjene neživljenjskosti primarne določbe zakona (55 a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v delu olajšav za nakup avtobusov) v vmesnem obdobju podaljšano tako, da so lahko olajšavo zavezanci uveljavljali za nakup avtobusov, ki ustrezajo emisijskim zahtevam EURO IV in EVRO V do leta 2014.
Socialni demokrati menimo, da so se olajšave za investicije več kot upravičeno dokazale za dober in prepotreben ukrep, ki lahko našemu gospodarstvu pomaga pri odpravi posledic krize ter navsezadnje pri njegovemu nadaljnjemu okrevanju. Rešitve, ki bi davčnim zavezancem pri nakupu avtobusov ponudile možnost za uveljavljanje olajšav, tako ne smejo biti davčna »milost« države, ki jo je moč na selektiven način zagotoviti le izbrani kategoriji, temveč nuja, ki bo omogočila razvoj gospodarstva. Ukrepanje prav tako ne sme biti predmet podaljševanja prehodnega obdobja, kajti v iskanju odgovorov nas ne smejo zaslepiti nerealna pričakovanja o tem kaj si nekoč želimo, temveč kako glede na potrebe in dejansko stanje pomagati tistim, ki se odločajo za nove investicije.
Ob tem ne gre spregledati pomena teh olajšav z vidika varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije, pa naših otrok, ki se z avtobusi vsakodnevno vozijo v šolo.
Socialni demokrati bomo zato v skladu s protokolom delovanja v koaliciji prihodnji teden v pregled poslali novelo Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bosta olajšave za nakup avtobusov postavili v enakovreden položaj ostalim sorodnim investicijam, prav tako pa bosta odpravili neživljenjske zakonske možnosti, ki jih v realnosti v večji meri ni moč udejanjiti.
V luči programskih načel in izhodišč koalicijske pogodbe verjamemo, da bosta noveli v koaliciji dobili zadostno podpro.
Matjaž Han
vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije