Židan je na vlado naslovil vprašanje v zvezi z obveznim testiranjem za taksiste. Poslanec namreč ne razume odločitve vlade, da po skoraj letu od izbruha epidemije, vlada sedaj uveljavlja obvezno testiranje, med tem ko v vmesnem času taksistom testiranja ni bilo potrebno opravljati.
Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na Vlado RS naslovil zahtevo za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje v zvezi s hitrimi antigenskimi testi. Židan namreč meni, da vlada ni odgovorila na bistveno vprašanje o ustreznosti hitrih testov glede kriterijev občutljivosti, kakršna je bila tudi zahteva javnega razpisa in tudi strokovne skupine za hitre teste.
Socialni demokrati ponovno predlagajo sprejem resolucije o podnebni in okoljski krizi. Bo v ponovnem poizkusu predlog prepričal večino v Državnem zboru in Slovenijo pridružil 38 državam, ki so že razglasile izredne podnebne in okoljske razmere?
Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na strankinem kongresu napovedal premik stranke v zeleno in v levo. Po njegovih besedah podnebna in okoljska kriza ogrožata vse socialdemokratske vrednote, tudi svobodo, solidarnost, pravičnost in mir, medtem ko je poudaril nujnost, da se konča izkoriščanje človeka, skupnosti in okolja, s katerim neoliberalni kapitalizem pelje svet v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo.
Objavljamo celotno besedilo govora:
Drage prijateljice in dragi prijatelji.
Kongres stranke je praznik stranke. Množično smo prišli v Velenje iz vseh delov Slovenije. Ker smo množična stranka, gibanje tisoče članic in članov. Povezujemo se s skupnimi vrednotami, s skupnimi cilji in za skupno dobro. To nas razlikuje od vseh ostalih političnih strank. Zato smo edinstveni. Hvala vam za to!
Odkar vodim stranko, rastemo. Iz 6ih na 10 odstotkov na parlamentarnih volitvah, do zmag v največjem številu lokalnih skupnosti, vključno s skoraj polovico mestnih občin. Na letošnjih evropskih volitev smo s skoraj 20% dosegli najboljši rezultat stranke na volitvah v Evropski parlament doslej. Brez vas, brez zvestih članic in članov, brez najboljše mreže na levem polu slovenske politike, to ne bi bilo mogoče. Hvala vam!
Morda se komu zdijo ti rezultati preskromni. Vsem tem bi rad položil na srce: politika ne sme biti tek na kratke proge. Politika je maraton, kjer lahko rezultat dosežeš le z vzdržljivostjo, odločenostjo in jasnim ciljem, ki ga vidiš jasno pred očmi na vsakem koraku.
Nekateri se vprašujejo, ali sem pravi človek za to nalogo. Spoštovani kongres, odgovor na to vprašanje leži v tej dvorani. Rad pa bi vam povedal, da čutim veliko čast in veliko odgovornost, da v tem prelomnem času vodim socialno demokracijo. Stranko želim peljati naprej, ker imam jasno in prepričljivo vizijo. To je socialna demokracija, ki bo sposobna upravljati spremembe v dobro ljudi, v dobro skupnosti, v dobro narave. Ki bo napredovala ne samo kot politična stranka, ampak tudi kot osrednja ideja in način delovanja naše družbe. V pogovorih z vami čutim, da imam to zaupanje. In s tem zaupanjem hočem stranko peljati naprej!
Danes bomo s polemično in kritično razpravo definirali naše ključne odgovore na izzive pred nami. Prvič: Na tem kongresu bomo naredili dva premika:premik v zeleno, ker so brez učinkovitega boja zoper podnebno in okoljsko krizo ogrožene vse naše vrednote – od svobode, solidarnosti, pravičnosti in miru, ter premik v levo, ker je neoliberalni kapitalizem z izkoriščanjem človeka, skupnosti in okolja največji del problema, svet pa pelje v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo. To moramo spremeniti. To bomo spremenili.
Drugič: identificirali bomo ključna tveganja prihodnjih desetletij. V času, ko je politika obremenjena s kratkoročnimi vprašanji, smo Socialni demokrati tisti, ki v politični razpravi odpiramo strateška vprašanja naše prihodnosti. Kaj moramo storiti, da podnebje in okolje spet postavimo v ravnovesje? Kaj moramo storiti, da ohranimo in okrepimo naše sisteme socialne varnosti, da bodo danes in v prihodnosti jamstvo varnosti in blaginje za vse? Kako bomo poskrbeli za starejše, onemogle, bolne, da jim zagotovimo najboljšo možno zdravstveno oskrbo in storitve, ki jih potrebujejo za ohranitev dostojanstva, vključenosti ali celo življenja? Kaj moramo storiti, da trajnostno okrepimo naš razvoj, povečamo dodano vrednost in produktivnost, s tem pa dvignemo plače, pokojnine in blaginjo vseh? Kaj moramo storiti, da bodo velike tehnološke spremembe ustvarjale koristi za vso skupnost in da zmanjšamo grožnje naši varnosti in zasebnosti? Kako danes s svojimi odločitvami poskrbeti, da bo Slovenija zgled urejene, uspešne, povezane in solidarne države?
Tretjič: v luči vseh teh izzivov se moramo še bolje povezati in organizirati. Zato bomo z digitalnimi orodji poglobili notranjo demokracijo, da bomo lahko od spodaj navzgor oblikovali svoje odločitve v skladu z zahtevami in pričakovanji ljudi. Želimo razvijati partnerstvo s sindikati in nevladnimi organizacijami, s katerimi nas povezujejo vrednote in skupna prepričanja.
Te korake bomo naredili v Velenju. Smo stranka, ki ima do Velenja in Šaleške doline posebno odgovornost. V vsej državi težko najdeš kraj, kaj šele mesto, ki ima v vsej demokratični zgodovini nepretrgano kontinuiteto vodenja. Tako kot Dunaj, po raziskavah najbolj prijazno mesto za življenje na svetu, skoraj stoletje vodijo socialdemokrati, tako ima Velenje neprekinjeno tradicijo socialdemokratskega vodstva. Morda je zato to mesto ena najbolje povezanih občin, z brezplačnim javnim potniškim prometom, z daljinskim ogrevanjem, več kot 900 neprofitnimi stanovanji, organizirano pomočjo občanom, razdeljevanjem viškov hrane, s podjetniškim inkubatorjem in ambicioznim razvojnim inštitutom. To niso naključja. To so rezultati socialdemokratskega vodenja rdečega Velenja!
Šaleška energetika, ki je tako usodno zaznamovala vso dolino, je z delom generacij rudarjev predstavljala hrbtenico energetske oskrbe celotne države. Da ima ta država zadosti elektrike, ste desetletja tukaj dihali slabši zrak, potopljene so bile 3 vasi in številne domačije, v jami pa je v 140-letni zgodovini rudnika dalo svoja življenja več kot 170 rudarjev. Ne pozabimo: te žrtve so omogočile razvoj in kakovost življenja celotne Slovenije. Tukaj je bilo vedno doma delavstvo. Zato je Velenje delavsko mesto. Zato je Velenje socialdemokratsko mesto.
Toda: slej ko prej pride spoznanje, da bo potrebno končati z izkoriščanjem premoga. Čas izrabe fosilnih goriv se nepovratno izteka. Zato naj bo jasno: nikoli vas nismo pustili na cedilu. In tudi sedaj, ko bo potrebno sprejemati težke odločitve, ki utegnejo za vedno spremeniti Velenje, vam obljubljam: Socialni demokrati vas ne bomo nikoli pustili same. Zato pričakujemo od vlade takojšen pristop k pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje, ki mora opredeliti načine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Šaleške doline.
Tisto, kar socialna demokracija je in mora biti, je uresničenje koncepta leve širine. Združujemo ljudi skupnih vrednot in prepričanj, pri tem pa gre za mavrico od radikalnejših do zmernejših stališč. To ni slabost. Ta širina je naša moč. Zato sporočam vsem ljudem po Sloveniji: če hočete spremeniti svet, pridite z nami. Če vas skrbi prihodnost nas in naših otrok, pridite z nami. Če vas bolijo neenakosti, pridite z nami. Tudi, če nam kot stranki kaj zamerite, pridite med nas, da spremenimo sebe in svet skupaj.
Smo sredi pestre politične jeseni. Socialni demokrati smo tisti, ki pozivamo k pameti. K umirjanju in treznosti. K dialogu, ker vanj verjamemo. Želimo živeti v državi, ki ne odteguje pomoči najranljivejšim in kjer se dana beseda ali celo podpisana zaveza spoštuje. Želimo živeti v državi, v kateri so varnostne in obveščevalne službe namenjene zagotavljanju naše varnosti in se v nobenem primeru ne smejo zlorabljati za politično obračunavanje. Želimo živeti v državi, kjer pozornost politike ni namenjena le kratkoročnim potezam, temveč resničnim interesom ljudi in države, kar ne sega le do naslednjih anket, ampak daleč v čas naslednjih generacij. Želimo živeti v državi, kjer se partnerji, ki smo se zavezali k skupnim ciljem, drug do drugega obnašamo kot do tovarišev na skupni poti.
Koalicijo načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja. To je nepotrebno in to je škodljivo. Obstajata dve možnosti:ali bomo spet utrdili skupne cilje in voljo, da pospešeno premaknemo stvari, rešimo probleme in uresničujemo koalicijske zaveze, ali pa bo v to posegel nekdo drug z oblikovanjem neke druge, desne vladne večine.
Socialni demokrati poizkušamo v teh razmerah z umirjenostjo in pogovorom doseči, da v koaliciji okrepimo razloge, zaradi katerih smo skupaj prevzeli odgovornost za državo. Hkrati obžalujemo odločitev stranke Levica. Partnerstvu z njo smo pripisovali poseben pomen. Verjamemo, da bi lahko skupaj naredili več za ljudi danes in jutri, še posebej, če bodo krivulje gospodarskih gibanj obrnile navzdol. Takrat bomo bolj kot v dobrih časih potrebovali socialdemokratsko politiko proti krizi, za okrevanje gospodarstva, za zaščito delovnih mest in za pomoč najšibkejšim. Moje povabilo stranki Levica ostaja. Ne glede na njihove odločitve verjamem, da lahko skupaj tudi v spremenjenih političnih okoliščinah delamo dobre stvari za ljudi. Verjamem, da je pot do skupnih rešitev težja. A ta napor prinese boljše, trajnejše in učinkovitejše rešitve.
Socialni demokrati bomo danes zastavili dober načrt za upravljanje sprememb. Okoli tega načrta, vključno s 30 – milijardnim naložbenim paketom v investicije v našo energetsko, okoljsko, razvojno, transportno digitalno in socialno infrastrukturo, želimo zgraditi zavezništvo za prihodnost.
Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, danes smo tukaj, da pogledamo v prihodnost. Da se pripravimo na nove izzive. Da z upravljanjem sprememb Slovenijo spremenimo v socialdemokratsko družbo. Poglejte po dvorani. Poglejte drug drugega. Jaz tukaj v Rdeči dvorani vidim voljo in energijo, da gre socialna demokracija naprej. Veste, zakaj si Socialni demokrati upa premišljati o načrtu za 10 let naprej? Ker bomo mi čez 10 let še vedno tukaj.
Socialni demokrati smo zato, ker globoko v sebi verjamemo v družbo svobodnih ljudi, ki jih medsebojno povezuje solidarnost. Ki živijo vsak svoje življenje v skladu z lastnimi hotenji. A vendar obstajajo le kot člen skupnosti, del celote, v kateri prevladuje odgovornost drug do drugega. Odgovornost do skupnosti in do narave. To so besede – solidarnost, svoboda, mir, spoštovanje, razumevanje, sodelovanje – v katere verjamemo. In nikomur od nas ne bi pomenile nič več od političnega gesla, če jih ne bi tudi živeli. Zato smo socialni demokrati.
Srečno, socialna demokracija! Srečno, Slovenija!
»Skrb za ohranjanje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega duha. Skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega naroda zmoremo in moramo izkazovati drugače,« je na državni proslavi ob dnevu reformacije v Cankarjevem domu povedal slavnostni govornik predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan.
Židan se je v govoru uvodoma naslonil na pomen jezika za skupnost in narod, saj se po njegovem mnenju v jeziku zrcali moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda. Le tega pa vidi tudi kot varuha narodovega spomina. Izpostavil je pomen reformacije in reformatorjev, ki so Slovenke in Slovence zasluženo postavili na zemljevid Evrope in svetovne skupnosti narodov.
»Prav s svojim delovanjem so vselej dokazovali, da ni nasprotja med iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropskega duha in njegove različnosti,« je povedal predsednik in dodal, da je tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenosti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, pomembno zavedanje, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti.
Predsednik Židan je v govoru izpostavil, da se je potrebno zavedati, da lahko ohranjamo slovenski jezik in našo identiteto ter hkrati sprejemamo različnost, ki nas obdaja v Evropi in mednarodni skupnosti, brez zapiranja vase in ograjevanja od drugih. V petih točkah je zato pozval k reformaciji 2.0: izkazovanju ljubezni do slovenskega naroda in jezika preko skrbi za kulturo in kulturno ustvarjanje, skrbi za razvoj znanosti, podporo pisani besedi in knjigam, vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter priznavanju slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših.
»Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon,« je Židan izpostavil pomen kulture v prvi točki, kjer je pozval k spodbujanju ustvarjalnosti ljudi, še posebej mladih, izboljšanju pogojev delovanja kulturnih ustvarjalcev in povečanju dostopnosti do kulturnih dobrin čim širši javnosti.
V drugi točki je izpostavil pomen krepitve slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika in odprtost slovenskega šolskega in znanstvenega prostora, da bo naša država (p)ostala globalno stičišče inovativnih ljudi idej in znanja. V času protestantizma je po besedah Židana bila odprta prva knjižnica, ki je skupnosti omogočila prostor, kjer je bilo znanje dostopno vsem. Zato je v tretji točki izpostavil pomen realizacije izgradnje nacionalnega univerzitetnega stičišča znanja NUK2.
V četrti točki je izpostavil pomen digitalizacije, spreminjanja dojemanja sveta literature in knjig, a zavrnil strah, da bi zaradi vse bolj digitalnega okolja brali in pisali manj. »Menim, da ima knjiga za Slovence velik simbolen pomen, zato je naša odgovornost, da še naprej spodbujamo slovensko založništvo, tudi prevajalce ter kvalitetne knjižne programe,« je dodal Židan.
V zadnji točki je predsednik SD in DZ Dejan Židan izrazil pomembnost dostopnosti jezika za različne ranljive skupine in osebe s posebni potrebami in pri tem ponovno podprl pobudo za vpis znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih, naglušnih in gluho-slepih v ustavo Republike Slovenije.
Z mislijo, da moramo vsi skupaj poskrbeti, da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo bodo predvsem radi uporabljali, je svoj slavnostni govor zaključil predsednik mag. Dejan Židan.
Pozdravljeni v prvem podcastu Naprej. Z njim želimo okrepiti komunikacijo s članstvom in javnostjo, da skupaj preporodimo socialno demokracijo v gonilno silo napredka v 21. stoletju. S podcastom začenjamo v času, ko se intenzivno pripravljamo na 12. kongres Socialnih demokratov. Na njem bo stranka identificirala izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom, predvsem pa na novo premislila, kako se mora organizirati, da usposobi skupnost za spoprijemanje z njimi. Kaj so ti izzivi in zakaj takšen pristop sem se uvodoma pogovarjal s predsednikom SD Dejanom Židanom.
V vsakem podcastu pa se bomo tudi s strankinimi ljudmi in gosti pogovarjali o aktualnem, stranki in prihodnosti. Ker je prav danes v ljubljanskem Poligonu prvi predkongresni pogovor, se bom z glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem ter moderatorji dogodkov, ki bodo do kongresa potekali po vsej Sloveniji, Nevo Grašič, dr. Jernejem Štromajerjem, Janom Škobernetom in Matevžem Frangežem o kongresu, programu in organiziranju.
Vsak petek bomo s podcastom spremljali predkongresno dogajanje, hkrati pa odprli tudi vsebinska vprašanja, ki jih odpira kongres pred nami.
SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.
(povzeto po STA)
“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.
Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.
Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.
S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.
Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.
Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.
Pogovor s predsednikom Socialnih demokratov in ministrom mag. Dejanom Židanom je za časnik Delo opravila novinarka Suzana Kos. Pogovor je potekal v luči zadnjih dogajanj v Slovenski vojski, kjer zadeve ureja ministrica za obrambo Andreja Katič. V nadaljevanju pa sta spregovorila tudi o delovanju koalicije, pripravah na letošnje parlamentarne volitve in usmeritvah socialne demokracije. Pogovor s predsednikom SD je bil objavljen v soboto, 3. marca, na spletnem portalu časnika Delo, celoten intervju pa si lahko preberete v nadaljevanju.
Opozicijski stranki SDS in NSi zahtevata izredno sejo Državnega zbora o stanju v Slovenski vojski. Ocenjujejo, da je razrešeni načelnik generalštaba Andrej Osterman še najmanj odgovoren za neuspešno preverjanje 72. brigade Slovenske vojske na Počku. S strokovnega vidika odgovornost pripisujejo poveljniku 72. brigade Francu Koračinu in poveljniku poveljstva sil Milku Petku, s političnega pa obrambni ministrici Andreji Katič. Zakaj se je po vašem SV sama odločila za to ocenjevanje bataljonske bojne skupine v času, ko bi lahko vedela, da ta enota še ni v celoti pripravljena? V ponedeljek bo na zahtevo opozocije izredna seja Državnega zbora, na kateri bodo predvidoma obravnavali predlog priporočila vladi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski (SV) in zahtevo za mnenje predsednika republike o tem vprašanju, kaj se bo na tej seji razjasnilo po vašem mnenju?
Pričakujem pošten pogovor o razvoju vojske v zadnjih 26-tih letih, z nekaj samokritike se bo gotovo našlo tudi napake in jih priznalo ter seveda poskušalo poiskati način, kako jih odpraviti. Predvsem pa pričakujem, da se zadeve ne bo politiziralo.
Ni to pričakovanje le preveč naivno?
To so moje želje. Moj cilj kot politika je, da vojski zagotovimo dovolj sredstev za primerne plače vojakov, opremo in nadaljni razvoj obrambno-varnostnega sistema. Zato bom vedno na stališču, da se razpravo o vojski kot varnostnem sistemu, sem pa sodi tudi policija, opravi brez politiziranja.
Je potrebno pogledati četrt stoletja nazaj, malce dolga doba, SD je imela v zadnjih desetih letih tri ministre za obrambo, Jelušičevo, Vebra in Katičevo, resor je imela v rokah skupaj kar sedem let. Predsednik republike je ob tem že dvakrat ocenil – lani in predlani – na podlagi poročila Generalštaba Slovenske vojske – delovanje vojske v miru s povprečno oceno zadostno. Za primer krize ali vojne pa ni pripravljena in si zasluži oceno – nezadostno.
Proračun za vojsko se je v letih krize zmanjševal, kar je bila razumljiva in po moji oceni tudi pravilna izbira prioritet. Je pa ministrica Katičeva v tem mandatu zagotovila dvig proračunskih sredstev za obrambne izdatke v višini 92,7 milijona evrov, pri čemer je bila glavnina sredstev namenjena vojski, v zadnjih dveh letih pa je bila nabavljena tudi potrebna osebna oprema vojakov, strelivo, vozila in druga oprema. Poleg tega je ministrica z ekipo MORS-a pripravila zakona, ki v Državnem zboru čakata na nadaljnjo obravnavo. To sta Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski vojski, ki bistveno izboljšujeta tudi položaj vojakov. To je treba sprejeti. Razprava na odborih v DZ bo sicer fokusirana na stanje oziroma rezultate ocenjevanja na Počku, pri tem pa se bo, upam, vprašalo tudi kdo je odgovoren za to, da se konkretne vojake ustrezno pripravi, kdo je odgovoren, da se konkretne vojake pravilno oceni in nenazadnje, da se oceni tudi to, kdaj so primerni za testiranje, tudi na izpit ne greš, če presodiš, da ga ne boš opravil. Ugotoviti je treba tudi kdo je odgovoren, da so v skladišču neizkoriščena materialna sredstva, na primer škornji.
In kdo je odgovoren?
Konkretni poveljniki so odgovorni za te zadeve. Še vedno ne razumem, kaj se je dejansko zgodilo, je šlo za veliko nerodnost, da se je vojake ocenjevalo, čeprav je bilo še nekaj časa, da bi se na to bolje pripravili Kot rečeno, na test greš z namenom, da ga opraviš, ne pa, da ga ne. Zelo pomembno je, da se preiskava teh nejasnosti, ki jo je napovedala ministrica Katičeva skupaj s premierom, čim prej opravi in da se dobi odgovor na vprašanje, kaj se je pravzaprav zgodilo. Upam, da ne držijo namigi, da je bil to neke vrste načrtni poskus diskreditacije slovenske vojske in ministrice ter vlade.
Za tem domnevnim načrtnim poskusom diskreditacije pa naj bi se skrival kdo, opozicija in Janez Janša?
Tega ne vem. To bo poiskala preiskava. Ugotoviti je treba ali gre za serijo nerodnosti in napačnih ocen. Zakaj se je fiasko na vadbišču na Počku zgodil? Treba je odgovoriti tudi na vprašanje, kako to, da je informacija prišla do predsednika vlade in ministrice iz medijev, ne pa neposredno od odgovornih ljudi v vojski. Ne bom ugibal, kakšne odgovore bo dala preiskava. Ne glede na vse pa sem prepričan, da je treba gmotni položaj slovenskih vojakov izboljšati, vztrajam pa sicer tudi pri oceni, da naša ministrica dela dobro. Zadala si je jasen cilj izboljšanja gmotnega položaja slovenskega vojaka, za katerega se zelo zavzema.
Se vam ne zdi povedno, da ji ob primopredaji nista stisnila roke ne Andrej Osterman in tudi ne novi načelnik generalštaba slovenske vojske Alan Geder?
Tega nisem videl.
So pa to nazorno zabeležile na primer televizijske kamere.
Lahko le rečem, da ima vsak svoj način obnašanja in mora z njim tudi živeti. Večkrat se sprašujem, kako zagotoviti, da vojska ne bi bila predmet političnega obračunavanja. Prepričan sem, da je vsak od naših ministrov pustil dober pečat, pa naj gre za dr. Ljubico Jelušič, aktualno ministrico ali pa Janka Vebra, ki ga je predsednik vlade po mojem mnenju povsem po nepotrebnem odslovil.
Kakšni so odnosi v koalicije v tem trenutku?
Koalicija deluje, ni razpadla, je pa dejstvo, da se je predvolilni čas že začel, kar ni dobro. Smo se pa v vladi še sposobni dogovarjati in tudi soglasno odločati, medtem ko se v Državnem zboru res kaže, da koalicijskega delovanja ni več, govorim predvsem o tem fenomenu vlaganja neusklajenih zakonov s strani koalicijskih poslancev.
Po zadnji meritvi Mediani ste peti najpopularnejši politik, SD je druga ali tretja stranka v javnomenjskih anketah, menda verjamete, da boste vi prihodnji mandatar?
Ko stranke izberejo svojega voditelja, povedo hkrati tudi, koga vidijo za predsednika vlade. Želim si, da bi imela naša stranka čim boljši rezultat, vse sicer kaže, da smo si povrnili znaten del zaupanja volilcev, ki smo ga nekoč že imeli. Smo stranka, ki želi dobro ljudem in državi. V tem trenutku ni jasno, kdo bo imel koliko poslancev; svoja glavna programska izhodišča smo že predstavili, povedali tudi, kdo so naši poslanski kandidati. Za nas bi bila idealna koalicija, da bi mi sami imeli 46 poslanskih glasov in bi lahko realizirali vse naše predvolilne obljube, brez koalicijskega kupčkanja in usklajevanja.
Ker idealnega sveta ni, pa …
Želimo si leve koalicije, saj na levem polu najbolj podobno razmišljamo o ključnih projektih za Slovenijo. A najprej bo seveda potrebno počakati na rezultate volitev. Načeloma smo Socialni demokrati pripravljeni na široko povezovanje v dobro Slovenije. Ne moremo pa sodelovati z radikalno desnico na čelu s SDS, pri kateri je zdaj že jasno, da ji dobrobit države in njenih državljanov ni na prvem mestu.
No, radikalna desnica je že sama povedala, da s stranko, ki je ukradla vilo, ne bi bila v koaliciji.
Ne poznam stranke, ki bi v Sloveniji ukradla kakšno vilo, poznam pa stranke, ki rade govorijo neresnice.
Ta mesec boste končali program za volitve, ki vam ga pili vodja programske skupine Patrick Vlačič, prihodnji ponedeljek boste imeli v Ljubljani drugi del programskega posveta, ki bo namenjen zmanjševanju družbene neenakosti, pri tem boste posebno izpostavljali področje zdravstva, dela in pravosodja.
Naj povem najprej, da družbena enakost za nas ne pomeni, da imajo vsi enako plačo, pač pa, da so osnovne in najbolj pomembne dobrine dostopne vsem pod enakimi pogoji, govorim o dostopnem zdravstvenem sistemu, za javno zdravstvo je torej treba dati več. Druga naša prioriteta je internacionalizacija gospodarstva, torej spodbujanje tujih naložb, tretja pa Slovenija kot varna država.
Ko vas poslušam se zdi, da govorite predvsem o tem, da bi radi predvsem delili, več za vojsko, za zdravstvo in tako naprej, od kod bi pa več denarja na drugi strani pobrali?
Strinjam se s tem, da ne smemo trošiti več, kot imamo, tako je treba ravnati za dobrobit naših potomcev. Zdaj ima država to srečo, da je v fazi konjukture, kar pomeni avtomatično več denarja v proračunu in tudi v pokojninski in zdravstveni blagajni. Jasno je, da bo ob vsej rasti, v proračun prišel omejen znesek dodatnega denarja, po ocenah gre za od 300 do 500 milijonov evrov. Zato je pri določanju prednostnih politik treba ta denar pametno razdeliti, en del bo šel zagotovo v zdravstvo, drugi del v plače javnih uslužbencev, v višje pokojnine, del pa v razvoj. Smo seveda tudi za razbremenitev dela.
Ocenjujete, da je davčno breme nepravično razdeljeno, ampak kot rečeno, če nekje daš, praviloma moraš na drugi strani nekje vzeti.
Naša davčna zakonodaja ni slaba, davčno breme je res nepravično razdeljeno, skupna obdavčitev pa sicer ni pretirana. Če namreč seštejemo vse davke iz potrošnje in premoženja, dobička ter obdavčitve dela, pridemo na okoli 37 odstotkov BDP, kar je manj, kot znaša povprečje EU in manj kot je v Avstriji, Italiji ali Nemčiji. Naš davčni zajem na sploh torej ni prekomeren, res pa je, da se je pomembno prekomerno obremenilo delo, pa čeprav nam bi moralo biti v interesu, da je razlika med bruto in neto plačo nižja, ker bi tako ljudje lahko bolje živeli in več trošili. Potrošnja je pred DDV povprečno davčno obremenjena in na drugi strani je pomembno nižja obdavčitev premoženja in obdavčitev dobička. Kaj se torej lahko stori? Obljuba, da bomo vse davke na sploh znižali, ni realna. Torej, če bomo šli v razbremenitev dela in spremenili dohodninsko lestvico, bomo morali vir najti nekje drugje.
To pa je?
Tam, kjer odstopamo v primerjavi z drugimi državami: to je v višini obdavčitve dobička.
Kaj pa, če bi raje kot višali davek na dobiček, raje znižali DDV in s tem pospešili potrošnjo in posledično povečali prilive v proračun?
To je floskula, ki v resnici ne deluje. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da večino BDP Slovenija ustvari z izvozom, zato na pomemben del gospodarstva ta razprava o DDV sploh ne vpliva. Ocenjujem, da gre pri tej temi le za nabiranje političnih točk. Z razbremenitvijo dela za večjo potrošnjo se pa seveda strinjamo.
Ker se življenjska doba te vlade izteka, verjetno že ocenjujete kdo je najslabše odigral svojo ministrsko vlogo, zelo ste kritični do zdravstvenega resorja ….
Na to vprašanje ne bom odgovoril, ker sem del koalicijske vlade in je to del bontona. Če imam kaj kritičnega za povedati, bom to storil na štiri oči ali pa na seji vlade v zaprti sobani, za javno obmetavanje in obračunavanje pa nisem.
Se vam zdi smiselno, da bi z volitvami čim bolj pohiteli, če smo že v predvolilnem obdobju?
Če bi razpustili vlado zdaj, bi v praksi pridobili kvečjemu mesec dni, hkrati pa načeli stabilnost in vse, kar nam je ta prinesla, vključno z zaupanjem tujih finančnih trgov, ki bi jih lahko prestrašili. To bi bilo za Slovenijo slabo.
Kakšno predvolilno kampanjo bi si želeli?
Vsaka stranka bi morala javno dati pet obljub in iz njih bi se lahko razbralo, kaj so njene prioritete. Vseh pet bi morali znati podrobno razložiti, z vsemi posledicami. To bi bil učinkovit način soočenj strank, ki gremo na volitve. Seveda pa zadeve ne bodo tekle tako, pač pa, kot se zdaj zdi, bo precej napadov pod mizo, medsebojnih obmetavanj, kaj je bilo na primer pred 50, 100 ali tisoč leti. Socialni demokrati bomo v tej kampanji nastopali predvsem z argumenti ter državljankam in državljanom skušali čim bolj jasno predstaviti program Socialne demokracije za prihodnost in samozavest Slovenije, ki bo naredil preboj v gospodarstvu ter našo državo v naslednjih letih umestil med najrazvitejše države sveta. Verjamem, da bomo pri tem uspešni in nam bodo ljudje namenili njihovo zaupanje za vodenje države.
